Jedro

V zvezi s pritožbenim poudarkom pomena pravice do pritožbe kot temeljne človekove pravice, ki je zagotovljena z EKČP, je pritrditi navedbam obsojenca, da ima vsak posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva, opredeljeno v 13. členu EKČP, vendar ta pravica ne pomeni, da je pritožba lahko vložena brez časovnih omejitev ali brez spoštovanja postopkovnih predpisov, kot si to določbo vsebinsko zmotno razlaga obsojeni. Pritožbeno sodišče opozarja, da čeravno je pravica do pritožbe temeljna, to ne pomeni, da je absolutna, pač pa mora biti uveljavljena v okviru zakonsko določenih rokov, da se zagotovi pravna varnost in stabilnost kazenskih postopkov.

Izrek

Pritožba obsojenega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP in 429. členom ZKP pritožbo obsojenega A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru III K 18587/2021 z dne 18. 9. 2025 kot prepozno zavrglo. To je bilo storjeno s sklepom III K 18587/2021 z dne 19. 11. 2025

2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija obsojeni A. A., sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, s predlogom pritožbenemu sodišču, da (med ostalim) upošteva pravico do pritožbe, ki je z Ustavo Republike Slovenije vsakomur zagotovljena pravica. Ob posplošenem naštevanju pravnih temeljev na načelni ravni predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva (tudi) Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Iz vsebine obširnega pritožbenega izvajanja smiselno izhaja predlog obsojenca po razveljavitvi izpodbijanega prvostopenjskega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje na temelju podatkov kazenskega spisa pravilno povzema, da je bil izpodbijani sklep, v okviru katerega je bil obsojeni A. A. pravilno poučen o pravici do pritožbe v roku 15 (petnajst) dni od vročitve sodnega pisanja, pritožniku vročen dne 29. 9. 2025 (vročilnica pripeta k l. št. 438). Nadalje je kot zanesljivo prepoznati prvostopenjsko ugotovitev, da se je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe iztekel dne 14. 10. 2025, prepričljiv pa je tudi zaključek, da je v danem primeru obsojeni pritožbo zoper sklep III K 18587/2021 z dne 18. 9. 2025 oddal prepozno, priporočeno na pošti šele dne 21. 10. 2025 (l. št. 448). Pritožba, katero je sodišče prve stopnje prejelo dne 23. 10. 2025, je bila namreč vložena po preteku prekluzivnega pritožbenega roka, ki ga ne gre podaljšati. Pritožbeni rok v kazenskem postopku ni podaljšljiv, razen v zelo specifičnih primerih (npr. če bi bila stranka iz nekega razloga dejansko onemogočena, da pravočasno vloži pritožbo). To pomeni, da tudi če obsojeni zgolj opozarja na svojo pravico do pritožbe, to samo po sebi ne zadošča za podaljšanje prekluzivnega roka.

5.Pritožnik ne upošteva, da je prekluzivni rok zakonsko določen časovni okvir, v katerem mora stranka vložiti določeno pravno dejanje, da bi bila pravica še uveljavljena. V obravnavani zadevi je pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje določen v 15 (petnajstih) dneh od vročitve sodnega pisanja, kar je opredeljeno v 375. členu ZKP. Če ta rok preteče, se pritožba ne more več obravnavati, saj je uveljavitev pravice do pritožbe prekludirana (t.i. trajna izguba pravice do pritožbe).

6.V zvezi s pritožbenim poudarkom pomena pravice do pritožbe kot temeljne človekove pravice, ki je zagotovljena z EKČP, je pritrditi navedbam obsojenca, da ima vsak posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva, opredeljeno v 13. členu EKČP, vendar ta pravica ne pomeni, da je pritožba lahko vložena brez časovnih omejitev ali brez spoštovanja postopkovnih predpisov, kot si to določbo vsebinsko zmotno razlaga obsojeni. Pritožbeno sodišče opozarja, da čeravno je pravica do pritožbe temeljna, to ne pomeni, da je absolutna, pač pa mora biti uveljavljena v okviru zakonsko določenih rokov, da se zagotovi pravna varnost in stabilnost kazenskih postopkov.

7.Glede na obrazloženo se preostalo pritožbeno izvajanje v prizadevanju za drugačne pravne in dejanske zaključke od prvostopenjsko sprejetih, pokaže kot odvečno in ne merodajno.

8.Ker obsojeni A. A. ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi upravičevale prepozno vložitev pritožbe (npr. ovire za pravočasno vložitev), in ker je prekluzivni rok za pritožbo pretekel, je torej izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato je bilo odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 375, 375/2, 402, 402/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.