Jedro

Kadar pride med pravdo do umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se na novo glasi: "II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 48,05 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške postopka pa krije sama."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 132,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, svoje pritožbene stroške pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 357,03 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Navaja, da sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo uspeha strank v pravdi, čeprav je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa to navedlo. Tožnik je vložil tožbo na izplačilo 295,18 EUR, nakar je tožbo spremenil in zahteval 1.279,12 EUR. Tožena stranka se je spremembi protivila. Tožniku je tožena stranka izplačala skupno 204,16 EUR. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnik v razmerju do vtoževanega zneska po spremenjeni tožbi uspel le 14,42 %. Prav tako pa mu je pri odmeri stroškov neupravičeno priznalo 150 točk za vlogo, s katero je tožbo spremenila. Nadalje so neutemeljeni tudi stroški za vlogo, s katero se je tožnik odpovedal naroku za glavno obravnavo, ker ne gre za obrazložen dopis, enako pa velja tudi za umik tožbe, saj gre tudi v tem primeru za kratek dopis. Poleg tega pa sodišče prve stopnje svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo, kar je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, odločitev pa je tudi v nasprotju z odvetniško tarifo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je pritožba neutemeljena in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Pravilno je stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča toženi stranki naložilo povrnitev vseh potrebnih tožnikovih stroškov. Iz listin v spisu izhaja, da sodišče o spremembi tožbe ni odločilo, da pa je tožena stranka spremembi nasprotovala. Po odgovoru na tožbo je podala pripravljalno vlogo, v kateri je nasprotovala spremembi tožbe, po tej vlogi pa še vlogo, kjer se je strinjala z umikom tožbe in priglasila stroške postopka. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vložitev tožbe potrebna in da je tožnik tožbo umaknil še pred prvim narokom in da toženi stranki niso nastali nobeni dodatni stroški.

7. Tožnik je v pravdi uspel v 69,16 % (zahteval je 295,18 EUR, dobil pa je 204,16 EUR). Kadar pride med pravdo do umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zaradi tega je potrebno tudi v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.

8. Pri odmeri stroškov je pritožbeno sodišče poleg 154. in 158. člena ZPP upoštevalo tudi 155. člen ZPP ter določbe Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Potrebni stroški tožeče stranke so stroški nagrade za tožbo - 200 točk, 50 točk za umik tožbe, 22 % DDV na odvetniške storitve in 2 % materialnih stroškov po OT, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 142,80 EUR, potrebni stroški tožene stranke pa so: stroški nagrade za odgovor na tožbo - 200 točk, nagradi za pripravljalni vlogi z nasprotovanjem spremembi tožbe in s soglasjem za umik tožbe - 2 x po 50 točk in materialni stroški 2 %, kar skupaj znaša 140,45 EUR. Tožeča stranka je uspela 69,16 %, tožena stranka pa 36,10 %. Tako je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 50,70 EUR stroškov postopka, tožena pa tožeči stranki 98,75 EUR, po pobotanju je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 48,05 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo in stroške znižalo tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 48,05 EUR (namesto 357,03 EUR).

10. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165., 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo uspela 86,50 % (izpodbijala je 357,03 EUR in je uspela z znižanjem plačila za 308,98 EUR). Njeni potrebni stroški so stroški za pritožbo - 250 točk (4. točka tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 150,00 EUR in ob upoštevanju 2 % materialnih stroškov 153,00 EUR. Glede na pritožbeni uspeh, ji je tožeča stranka dolžna povrniti 132,35 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama, saj z odgovorom k odločitvi ni bistveno pripomogla.