Jedro

Izpodbijana odločba nima razlogov za to, da tožnici niso priznani točke za uveljavljene zdravstvenih razmer pod točko 7.2. Javnega razpisa. Župan pa je z odločitvijo, da s strani tožnice priložen Zapisnik ni verodostojen dokaz o vlagi, kot je mogoče povzeti Odločbo Župana, kršil načelo proste presoje dokazov tako z vidika neupoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP), kot tudi s pomanjkljivo dokazno oceno (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP- odločbe se v tem delu ne da preizkusiti).

Zapisnik je z Javnim razpisom določen kot dokazno sredstvo vlage za kriterij 7.2. točke, zato bi, če je toženka ocenila, da ni verodostojen, na podlagi 146. člena ZUP morala tožnici dati možnost, da se o tej dokazni oceni Zapisnika izjavi, česar pa ni storila in zato kršila 146. člen ZUP.

V postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, dejansko stanje pa je bilo zmotno ugotovljeno, ker so bili zmotno presojeni dokazi, zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana številka 35220-2057/2067/2021 (3105) z dne 22. 4. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Organ) je z izpodbijano odločbo na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (nadaljevanju SZ-1), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 19. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega dne 29. 9. 2021 (v nadaljevanju Razpis) odločil: (i) da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 550 točk, da se z doseženim številom točk uvršča na 233. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1 (1. točka izreka); (ii) da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 560 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka); in ugotovil, da v postopku izdaje odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Organ v okviru tožničinega gospodinjstva kot ožje družinske člane upošteval osebe, za katere je bil izkazan obstoj zakonske dolžnosti preživljanja. Organ je ugotovil, da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, opredeljenih v 9. členu Pravilnika, kar tožnico uvršča med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine - lista A. Organ je v skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, kot so določeni z obrazcem za ocenjevanje razmer, ki je priloga Pravilnika in točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij, objavljenega z Razpisom, točkoval razmere gospodinjstva. Organ je ugotovil, da je tožnica dosegla točke, kot sledi:

I. opis stanovanjskih razmer: 1. stanovanjski status; 1.3. udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja: 190 točk

II. socialne in zdravstvene razmere: 5. število članov gospodinjstva; 5.1. število mladoletnih otrok: 30 točk

III. prednostne kategorije prosilcev:

8. mlade družine, mladi; 8.1.1. družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let (mlada družina): 100 točk

12. žrtve nasilja v družini; 12.1. tožnica je žrtev nasilja v družini: 100 točk

19. stalnost bivanja v mestni občini Ljubljana: 19.4. nad 20 let: 130 točk.

3.Organ je tožnico ocenil s 550 točkami in uvrstil na 233. mesto prednostne liste. Odločil je, da bodo glede na število razpisanih stanovanj, stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1, ki so dosegli 560 točk in več. Upravičenci, uvrščeni na prednostno listo, ki so dosegli manjše število točk, lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

O odločbi župana Mestne občine Ljubljana št. 3523-54/2022-2 z dne 24. 6. 2022 (v nadaljevanju Odločba Župana)

4.Župan Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Župan, tudi toženka) je tožničino pritožbo zavrnil. Ugotovil je, da Organ ni storil bistvenih kršitev postopka niti ni kršil materialnega zakona. Zavrnil je tožničine navedbe zaradi nedodeljenih točk za zdravstvene razmere, ki jih komisija na ogledu ni priznala. Župan je na podlagi predloženih zdravniških potrdil ugotovil, da se tožnica in njen zunajzakonski partner zdravita zaradi kronične bolezni dihal. Ugotovil je, da iz zapisnika o točkovanju stanovanja v točki 11. Odbitne točke, v vrstici "neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja - vidna vlaga - 5 točk" obkroženih - 5 točk in besedi vidna vlaga, tekst neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja pa je prečrtan. Župan je s sklicevanjem na 10. člen ZUP in upoštevanjem, da udeleženci razpisa nimajo neposredne pravice do dodelitve neprofitnega stanovanja ampak o pravici odloča Organ ob uporabi enakih kriterijev za vse udeležence razpisa, pojasnil, da se skladno z določbami Pravilnika, zdravstvene razmere točkuje v primeru, če prosilec hkrati izpolnjuje dva pogoja: 1. da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in 2. da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Župan je ugotovil, da je tožnica v postopku predložila zdravniški potrdili, ki sta navajali zdravstvene diagnoze, ki ustrezajo navedenemu kriteriju pravilnika pri dveh odraslih osebah (točkovalna postavka 7.2.). Pojasnil je, da zdravniška potrdila ne zadoščajo, saj morata biti kumulativno izpolnjena oba kriterija: tako pravilna diagnoza obolenj kot tudi prisotnost vlage v stanovanju. Župan je pojasnil, da je pri presoji prisotnosti vlage v stanovanju kot kriterija za točkovanje zdravstvenih razmer prosilcev mogoče upoštevati le vlago, ki je pogojena s konstrukcijo stanovanja, ne pa vlage, ki je posledica načina uporabe stanovanja. Navedeno izhaja iz navodil za izpolnjevanje vloge, enako pa izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 262/2012-17 z dne 12. 6. 2012 in I U 184/2012-11 z dne 18. 12. 2012. Župan je v zvezi z Zapisnikom o točkovanju stanovanja št. 7, 2. nadstropje, naslov Slovenčeva ulica 7, Ljubljana z dne 15. 7. 2021 (v nadaljevanju Zapisnik) ugotovil: (i) da Zapisnik ni sestavljen v skladu s predpisom, ki ureja predmetno področje. Stanovanje se nahaja v 2. nadstropju stavbe, predmetne odbitne točke pa je mogoče priznati, kot je razvidno že iz obrazca Zapisnika in točke (f) 1. odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Pravilnik o merilih), le v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja, kar predmetno stanovanje ni. Zapisnik očitno ni sestavljen v skladu s predpisi, ki urejajo predmetno področje, zato ga po mnenju Župana ni mogoče šteti kot verodostojen dokaz v postopku. Povzema, da Pravilnik o merilih, ki v oddelku II. pojasnil za uporabo obrazca, vsebuje posebno določbo glede dokazovanja prisotnosti vlage v stanovanju, in sicer, da se le to prizna: (i) če so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali; (ii) če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali; (iii) če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Župan je pojasnil, da s predmetno določbo ni mišljeno formalno dokazovanje z izvedencem, skladno s splošnimi določili ZUP (189. člen ZUP). Navedel je, da v tem primeru prvostopenjski organ postavi izvedenca, ki v zadevi poda izvid in mnenje. Ključnega pomena pa je tu, da je dokazovanje z izvedencem potrebno le, kadar uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za presojo. Dokazovanje z izvedencem tako v primeru, ko uradna oseba že razpolaga s potrebnim znanjem, ni potrebno. Župan je pojasnil, da stranka ne more sama postavljati izvedenca. Če stranka predloži izvedenska in druga strokovna mnenja, ki so izdelana s strani oseb, ki v tem postopku niso bile imenovane za izvedenca, skladno z ustaljeno sodno prakso ta mnenja nimajo posebne dokazne vrednosti, pač pa štejejo le za enakovredna navedbam strank (prim. Sodba II Ips 647/2006 Vrhovnega sodišča Republike Slovenije). Župan je pojasnil, da Zapisnik, predložen s strani tožnice, kljub navedbi "dokazilo pristojnega izvedenca" v pravilniku, nima značaja formalnega izvedenskega mnenja po ZUP, pač pa ima le naravo in s tem dokazno vrednost, navedb stranke.

5.Župan je še pojasnil, da Komisija Organa razpolaga z znanjem, potrebnim za presojo vprašanj s področja gradbeništva, skladno z določbo pravilnika, ki v pojasnilih glede metod ugotavljanja prisotnosti vlage v stanovanju, predvideva tudi, da prisotnost vlage ugotavlja komisija z ogledom. Člani komisije so bili imenovani s sklepom Organa št. 35220-1944/2021-99 3100 z dne 17. 2. 2022 (v nadaljevanju Komisija). Na ogledu stanovanjskih razmer tožnice dne 10. 3. 2022 je Komisija izpolnila zapisnik ogleda stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer (v nadaljevanju Zapisnik Komisije), član komisije, ki je razpolagal s potrebnim strokovnim znanjem, pa je izpolnil še Obrazec za ugotavljanje prisotnosti vlage v stanovanju v okviru 19. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Obrazec za vlago). Komisija je ugotovila, da v stanovanju ni prisotne konstrukcijske vlage, da ima objekt novo fasado, da so okna plastična, da je v stanovanju prisotna vlaga, posledica premalo ogrevanja in slabega prezračevanja. Župan je presodil, da so ugotovitve Komisije znatno bolj verodostojen dokaz kot s strani tožnice predložen Zapisnik, ki je sestavljen v nasprotju s predpisom, ki ureja področje točkovanja stanovanj. Župan je zaključil, da v stanovanju ni vlage, ki bi bila gradbeno pogojena. Pojasnil je, da zato, ker v tožničinem stanovanju ne gre za konstrukcijsko vlago, s tem ni bil izpolnjen drugi pogoj, ki se zahteva za priznanje točk za zdravstvene razmere, ki bi moral biti podan kumulativno. Zato je Organ po mnenju Župana pravilno odločil, ko tožnici ni priznal točk za zdravstvene razmere v postavki 7.2.

6.Župan je povzel tožničino pritožbo zoper tričlansko komisijo po opravljenem komisijskem ogledu z dne 10. 3. 2022: da je tožnica navedla, da imata oba s partnerjem astmo, zato je poleg zdravniških potrdil vlogi priložila tudi zapisnik o točkovanju stanovanja, tako kot to zahteva razpis; (ii) da so članice komisije, ki so videle vlago, spodbijale delo cenilke, ki je izdelala Zapisnik o točkovanju, in komentirale, da je vlaga posledica ne ogrevanja in dajale nasvete za njeno sanacijo, namesto da bi ji priznale vidno vlago in s tem točke za zdravstvene razmere. Te navedbe tožnice po presoji Župana ne dajejo podlage za dvom v podane ugotovitve Komisije. Župan je po ugotovitvi, da je Organ stanovanjske in socialne razmere tožnice ocenil skladno z veljavnimi predpisi in ji dodelil ustrezno število točk, tožničino pritožbo zavrnil.

Tožničine navedbe

Tožnica zaradi nepravilne uporabe zakona, na zakon odprtega predpisa ali drugega zakonito izdanega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi ničnosti upravnega akta, predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter odloči o stvari tako, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer, dosegla 670 točk, ter jo uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, lista A1. Zahteva povrnitev stroškov upravnega postopka in upravnega spora.

Toženki očita, da je uporabila dejstva, ki so kontradiktorna lastnim pravilom besedila in pravilniku toženke, zato je napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Tožnica je v pravočasni vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem za 19. javni razpis Organa, s svojo družino vložila vso potrebno dokumentacijo, priložila tudi potrebno zdravstveno dokumentacijo za dva odrasla, plačala sodno takso, pravilno izpolnila vlogo in priložila vse potrebne dokumente, ki so bili zahtevani ob vlogi in priložila tudi dokazilo s strani sodne izvedenke mag. Edine Velič, iz katerega izhaja, da imajo - 5 točk zaradi vlage. Navaja, da je tožnico na podlagi zadostnega števila točk obiskala tričlanska komisija s strani Organa. Na delo Komisije je vložila pritožbo. Prihod komisije je bil stresen in šokanten. Tri članska komisija, ki je bila pri tožnici, je bila zelo arogantna, stroga in žaljiva. Komisija je tožnici očitala pripravljenost za razpis ter žalile mag. Edino Velič, ki je sodno zaprisežena cenilka gradbene stroke, izpodbijale so delo izvedenke in tožnico zavajale, da mora tožnica vložiti vlogo za razpis 5 do 6 krat, da bi ji lahko bila priznana vlaga v stanovanju. Tožnica je navedla, da je bilo delo komisije nekorektno, nepošteno, nezakonito in tudi nespoštljivo do tožnice, njene družine in sodne izvedenke. Tožnica je bil s strani komisije poučena, kako naj sanira vlago v stanovanju, katere kemikalije naj uporabi, celo katero barvo naj uporabi, da sanira sama vlago v podnajemniškem stanovanju. Tožnica ugovarja, da toženka pri točkovanju vloge ni upoštevala potrdil o tožničini astmi in astmi tožničinega moža in ji na ta način odbila 120 točk. Na odločbo se je pritožila in opozorila, da ima verodostojna potrdila za astmo, ki so posledica bivanja v prostoru, kjer imajo vlago, ki jo je potrdil sodni cenilec. Tožnica še predlaga, da naj toženka v primeru, da bo svojo odločitev oprla na stališče, da vlage v stanovanju ni mogoče upoštevati zaradi načina rabe tega stanovanja, ugotovi in ustrezno obrazloži, za kakšno rabo gre in v čem je ta raba neprimerna in neskladna z zakonom, sklenjeno najemno pogodbo ter hišnim redom oziroma načeli skrbne rabe stanovanja ter skupnih delov stavbe ter tudi pove, katera izmed tričlanske komisije dejansko lahko izpodbija izvedeniško poročilo mag. C. C. Meni, da je tovrstno stališče, ki ga je izrazil upravni organ v predhodnem upravnem postopku in izpodbijanih upravnih odločbah diskriminatorno, protiustavno in protizakonito.

Tožnica je na glavni obravnavi še navedla, da je tistega dne dobila klic, da je bilo zelo stresno zanjo, saj je bila sredi UZ za ledvice, ker ima kronično bolezen, da je dobila tudi sepso. Ko je čakala na pregled, jo je klicala ena ženska in se predstavila, da je članica komisije za oddajo stanovanj v najem, da so pred njenim vhodom, da morajo pogledati stanovanje. Povedala ji je, da čaka ravno na pregled, da ne more priti, ker je pregled nujen, saj ga je tožnica imela po sepsi in brez tega pregleda ni mogla oditi. Ženska je rekla naj čimprej pride, da morajo oni ta ogled stanovanja narediti, zato ji je tožnica predlagala, da jo pokliče takoj, ko konča, da bo to verjetno v roku ene ure. Pregled je tožnica imela okrog 10. ure. Ko je prišla v svoj blok, približno 10.45, so bile pred njenim stanovanjem že tri gospe, ki so se predstavile, da so iz komisije in na začudenje tožnice kako to, da so že tam, so povedale, da so si ogledale fasado, blok in notranjost tega bloka. Pojasnila jim je, da nima pospravljeno, da je peljala hčerko najprej v vrtec, potem šla do svojega zdravnika in do pregleda, bilo je hladno in zima. Vstopile so v stanovanje, se tožnici ponovno predstavile, ena je bila inženirka, hodile so po stanovanju, ga pregledovale, šle v stranišče, tožnica je na vprašanje pojasnila, da živi tožnica s hčerko in s svojim partnerjem, ki ima kronični laringitis in začetek astme. Ko so prišle do stranišča, je ena rekla: "Hm, hm, hm..". Ko je tožnica vprašala, kaj naj bi to pomenilo, je rekla gospa iz komisije, da ima tožnica vlago, ki je opazna, da mora prostor ogrevati in predlagala, da da v WC, ki je ločen, radiator. Tožnica ji je povedala, da stanovanje ni tožničino, da zato ne more dati radiatorja, da kako naj segreje prostor. Stanovanja tisto jutro tožnica ni prezračila, ker je bilo mrzlo in je skrbela, da je bila hči na toplem. Nato so naprej hodile po stanovanju, odmikale zavese in ko so prišle zopet do stranišča, ji je predlagala, da naj segreje prostor s kaloriferjem. Na tožničino začudenje glede predloga seveda zaradi posledičnih stroškov za elektriko in vprašanje, če strošek za elektriko pošlje na MOL, pa je rekla, da to ni njen problem. Tožnica je še navedla, da ji je članica komisije rekla, da bodo tožnici odvzeli točke. Na tožničin ugovor, da kako ji lahko vzamejo točke za nekaj kar ima, ji je članica komisije rekla, da ima na tem razpisu 10 do 12 ljudi enako število točk, da ji bodo odvzeli točke za vlago, za bolezen od partnerja, tožničino bolezen. Vprašala je, če je s hčerko vse v redu, in na tožničin odgovor, da hvala bogu, da ja, je rekla, da: "Mi nismo potrebni stanovanja, zato nam bodo pike odvzeli, ker lahko tožnica to sama sanira." Na ugovor tožnice, da ji ne morejo odvzeti točk, če jih ima, da naj pridejo vlago izmeriti, saj so rekle, da imajo strokovnjaka za to, pa so odvrnile, da sedaj ne morejo. Tožnica je predlagala, da tega strokovnjaka pokličejo, da vlago izmeri. Članica komisija ji je odgovorila, da je sama inženir. Ko je tožnica pojasnila, da je plačala cenilko, uradno, ko je oddala vlogo, so ji rekle, da njih to ne zanima, da one hodijo od stanovanja do stanovanja in ocenjujejo kandidate. Rekle so ji, da mora podpisati zapisnik, kar je tožnica zavrnila in povedala, da ne bo nič podpisala, bila je namreč sama in šokirana nad načinom, one so bile tri. Rekle so ji, da mora zapisnik podpisati v petih dneh, sicer jo bodo odstranile iz liste prosilcev. Tožnica podpisnika ni zapisala. Ta suha gospa ji je rekla, da ne bo nič dosegla zato, ker je prosilcev veliko, da si drugi res zaslužijo stanovanje, da je tožnica vložila šele dvakrat oz. trikrat prošnjo, mogla bi pa jo petkrat ali šestkrat, da bi šele v tem primeru prišla na listo. To pa ne drži. Tožničina prijateljica se je namreč prijavila prvič in dobila stanovanje. Dale so ji listek, da se mora zglasiti za podpis zapisnika čez pet dni. Čez pet dni so tožnico klicale in jo pozvale, da glede na to, da še ni prišla podpisati, naj pride podpisati zapisnik. Tožnica jim je povedala, da je poslala pritožbo na župana MOL in gospodu D. D. iz javnega sklada. Tožnici so še povedale, da vedo, da je tožnica to zadevo doživljala čustveno, da pač tako je v teh stanovanjskih zadevah.

Navedbe toženke

Toženka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe. S sklicevanjem na načelo materialne resnice (8. člen ZUP), 10. in 140. člen ZUP navaja, da javni razpisi za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem predstavljajo poseben postopek, ki ima po svoji vsebini javnopravno naravo, kar pomeni, da ne gre za neposredno odločanje o pravici stranke. Udeleženci razpisa nimajo neposredne pravice do dodelitve neprofitnega stanovanja, o kateri bi odločal prvostopenjski organ, pač pa le ta po enotnih kriterijih presoja stanovanjske in socialno zdravstvene razmere z namenom, da ob uporabi enakih kriterijev za vse udeležence razpisa določi, katerim bo omejeno število neprofitnih stanovanj dodeljeno. Tu ni mogoče govoriti o interpretaciji v korist prosilca, saj bi to pomenilo privilegiranje posameznega prosilca na škodo vseh preostalih udeležencev razpisa. Ključna je torej enaka obravnava vseh prosilcev po enotnih kriterijih.

Neobrazložene in nekonkretizirane so tožničine navedbe o kontradiktornosti dejstev, zato se toženka ne more opredeliti. Toženka povzema, da se je tožnica na Javni razpis prijavila z vlogo z dne 26. 10. 2021, kateri je priložila Zapisnik o točkovanju stanovanja z dne 15. 7. 2021, ki ga je izdelal E., mag. C. C., poobl. ocen. vrednosti nepremičnin, zdravniško potrdilo Ordinacije splošne medicine A. A., dr. med. z dne 20. 10. 2021 za B. B. in zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 22. 10. 2021 za tožečo stranko. Tožeča stranka je s priloženim UPN potrdilom z dne 4. 10. 2021 izkazala, da je opravila plačilo upravne takse v višini 22,60 EUR, česar ji toženka niti ne očita, niti ji ni bilo očitano v upravnem postopku, zato to med strankama niti ni sporno. Navaja, da komisije razpisnika, ki opravljajo oglede stanovanjskih razmer, ne "odbijejo" doseženih točk. Komisijski ogledi so le eno od dokaznih sredstev v postopku ugotavljanja dejanskega stanja v zadevi, ki ob ogledu še ni zaključen. Komisija le ugotavlja dejansko stanje, ugotovitve komisije pa se, skladno z načelom proste presoje dokazov, obravnavajo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Če je potrebno dokaze presojati dodatno, se torej komisijski ogled lahko, tako kot druga dokazna sredstva, po potrebi ponavlja, dokler se z gotovostjo ne ugotovi dejanskega stanja v zadevi. Število točk, ki jih posamezni prosilec doseže, se dejansko ugotovi šele z izdajo prvostopenjske odločbe. Zaradi načela materialne resnice in določbe o prosti presoji dokazov je moral prvostopni organ v predmetnem upravnem postopku zaradi ugotovitve resničnega dejanskega stanja opraviti ogled s komisijo, ki je bila imenovana s sklepom, št. 35220-1944/2021-99 z dne 17. 2. 2022 in je razpolagala z vsemi potrebnimi strokovnimi znanji. Ponavlja, da se glede točkovanja zdravstvenih razmer skladno z določbami Pravilnika, zdravstvene razmere točkuje v primeru, če prosilec hkrati izpolnjuje dva pogoja: 1. da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in 2. da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Tožeča stranka je bil z navedenimi določbami seznanjena z besedilom Javnega razpisa, obrazcem vloge in navodili za izpolnjevanje vloge, ki jih je prejela skupaj z obrazcem vloge. Ponavlja, da predložena zdravniška potrdila ne zadoščajo, saj mora biti kumulativno izpolnjen še poleg diagnoze obolenj kot tudi prisotnost vlage v stanovanju. Ponavlja, da je pri presoji prisotnosti vlage v stanovanju kot kriterija za točkovanje zdravstvenih razmer prosilcev mogoče upoštevati le vlago, ki je pogojena s konstrukcijo stanovanja, ne pa vlage, ki je posledica načina uporabe stanovanja. Navedeno izhaja iz Navodil za izpolnjevanje vloge, enako pa izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 262/2012-17 z dne 12. 6. 2012 in I U 184/2012-11 z dne 18. 12. 2012.

Toženka ponavlja dosedanji postopek3 in poudarja, da Zapisnik, iz katerega izhaja tudi, da so stanovanju priznane odbitne točke za neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja - vidna vlaga, ni sestavljen v skladu s predpisom, ki ureja predmetno področje. Stanovanje se nahaja v II. nadstropju stavbe, predmetne odbitne točke pa je mogoče priznati, kot je razvidno že iz obrazca Zapisnika o točkovanju stanovanju in točke (f) prvega odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, le v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja, kar predmetno stanovanje ni. Zapisnik o točkovanju stanovanja tožeče stranke ni sestavljen v skladu s predpisi, ki urejajo predmetno področje in ga zato po mnenju toženke ni mogoče šteti kot verodostojen dokaz v postopku. Toženka povzema, da Pravilnik v oddelku II. pojasnil za uporabo obrazca, ki so del pravilnika, vsebuje posebno določbo glede dokazovanja prisotnosti vlage v stanovanju, in sicer, da se le to prizna: (i) če so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali; (ii) če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali; (iii) če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Ponavlja navedbe iz drugostopenjske odločbe (enako v petem odstavku na strani 4 drugostopenjske odločbe), da Zapisnik nima značaja formalnega izvedenskega mnenja po ZUP, pač pa ima po mnenju toženke le naravo in s tem dokazno vrednost navedb stranke, pri čemer tožeča stranka očitno ne loči zapisnika o točkovanju stanovanja in dokazila pristojnega izvedenca v obliki menjanja ali izvida, kar zapisnik o točkovanju vsekakor ni.

Ponavlja navedbe iz drugostopenjske odločbe (stran 4 drugostopenjske odločbe), da je bila za člana komisije za proučitev utemeljenosti vlog in ogled stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, med drugimi, imenovana članica komisije JSS MOL F. F., ki razpolaga z znanjem, potrebnim za presojo vprašanj s področja gradbeništva, skladno z določbo pravilnika, ki v pojasnilih glede metod ugotavljanja prisotnosti vlage v stanovanju, predvideva tudi, da prisotnost vlage ugotavlja komisija z ogledom. Članica komisije F. F. razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem in je v predmetni zadevi podala ugotovitev o prisotnosti vlage v stanovanju, saj gre za strokovno usposobljeno osebo, saj kot diplomirana inženirka gradbeništva razpolaga z znanjem za presojo prisotnosti vlage v stanovanju. Ponavlja, da je Komisija ugotovila, da v stanovanju, ki se nahaja v II. nadstropju, ni prisotne konstrukcijske vlage, objekt ima novo fasado, okna so plastična, v stanovanju prisotna vlaga pa je posledica premalo ogrevanja in slabega prezračevanja. Toženka pritrjuje prvo in drugostopnemu organu, da so ugotovitve komisije znatno bolj verodostojen dokaz kot zapisnik o točkovanju stanovanja tožeče stranke, ki je, kot že navedeno, sestavljen nasprotno s predpisom, ki ureja področje točkovanja stanovanj. Meni, da je treba zaključiti, da v stanovanju ni vlage, ki bi bila gradbeno pogojena. Ker pri tožničinem stanovanju ne gre za konstrukcijsko vlago, s tem ni bil izpolnjen drugi pogoj, ki se zahteva za priznanje točk za zdravstvene razmere, zato je prvostopni organ po mnenju toženke pravilno odločil, ko tožnici ni priznal točk za zdravstvene razmere v postavki 7.2. za dve osebi, skupno 120 točk. Toženka ponavlja navedbe iz drugostopenjske odločbe (tretji odstavek na strani 5 Odločbe Župana), da tožničini ugovori v postopku na prvi stopnji in sedaj ne dajejo podlage za dvom v podano mnenje komisije, ne morejo oporekati, da sta bila ogled in zapisnik komisije o ogledu stanovanja izdelana skrbno in strokovno, da je na tej podlagi pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.

I.Tožeča stranka se sklicuje na ničnost izpodbijanih upravnih aktov, vendar ne navede razlogov, zaradi katerih naj bi bili nični (trditveno breme), zato te trditve po mnenju toženke ni mogoče preizkusiti in da razlogi za ničnost niso podani. Ničnost ni bila uveljavljena v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa. Toženka ugovarja, da tožničin ugovor bistvene kršitve postopka ni konkretiziran, da bi bil preizkus mogoč. Meni, da tožnica ni navedla, v čem naj bi bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Toženka vztraja pri tem, da sta obe odločbi pravilni, zato je treba tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Iz previdnosti še dodaja, da tožnica nikakor ni upravičena do povrnitve upravne takse v višini 18,10 EUR za vložitev pritožbe, saj ne gre za strošek, ki je nastal v upravnem sporu ali zaradi njega.

Sodišče je izvedlo vse predlagane dokaze in sicer je prebralo dokaze, ki so v sodnem spisu označeni kot priloga od A1 do A4, od B1 do B14, v soglasju s strankama štelo za prebrane vse listine spisa toženke.

Tožba je utemeljena.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožničini vlogi na 19. javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenem 29. 9. 2021 (v nadaljevanju Javni razpis), s katero je toženka tožničino vlogo ocenila s 550 točkami, kar pa glede na pogoje razpisa ne zadostuje za dodelitev stanovanja, saj bi tožnica za to morala doseči najmanj 560 točk.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) izdan Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in na tej pravni podlagi objavljen Javni razpis). Do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister (peti odstavek 87. člena SZ-1). V Pravilniku se določijo splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, kriteriji za morebitno plačilo lastne udeležbe in varščina za uporabo stanovanja ter možni zavezanci zanju, površinski normativi za dodelitev neprofitnih stanovanj in napotki glede njihove uporabe ter postopek dodeljevanja teh stanovanj. Pogoji in merila se določijo tako, da ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev kot, na primer, družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za posamezno lokalno skupnost, kar mora lokalna skupnost posebej opredeliti v razpisu. Najemodajalec v posameznem javnem razpisu določi tudi, katera kategorija prosilcev ima prednost pri dodelitvi stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk, ugotovljenih glede na prej navedena merila (šesti odstavek 87. člena SZ-1). Pri posameznem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem lahko najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s Pravilnikom, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati (na primer doba bivanja v občini), pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik iz petega odstavka tega člena (sedmi odstavek 87. člena SZ-1).

Pravilnik v prvem odstavku 3. člena določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja in sicer: državljanstvo Republike Slovenije (prva alineja); stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja (druga alineja); da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem mora med drugim določati dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi (3. točka 18. člena Pravilnika). Če prosilec izkazuje socialno-zdravstvene razmere mora vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem priložiti drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo (šesta alineja prvega odstavka 19. člena Pravilnika).

Ni sporno, da je toženka tožnico uvrstila med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine - lista A in ugotovila, da je tožnica v skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, kot so določeni z obrazcem za ocenjevanje razmer, dosegla 550 točk in sicer: I. opis stanovanjskih razmer: 1. stanovanjski status; 1.3. udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja: 190 točk; II. socialne in zdravstvene razmere: 5. število članov gospodinjstva; 5.1. število mladoletnih otrok: 30 točk; III. prednostne kategorije prosilcev: 8. mlade družine, mladi; 8.1.1. družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let (mlada družina): 100 točk; 12. žrtve nasilja v družini; 12.1. tožnica je žrtev nasilja v družini: 100 točk; 19. stalnost bivanja v mestni občini Ljubljana: 19.4. nad 20 let: 130 točk.

Iz vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jo je 23. 8. 2021 vložila tožnica (v nadaljevanju Vloga), izhaja (kar ni sporno), da je tožnica (med drugim) uveljavljala tudi točko 7.2. kronično bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, število oseb 2 (60, 60).

Med strankama je sporna ocena tožničine Vloge po postavki "7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana", saj ji točk toženka ni priznala. Iz izpodbijane odločbe niti ni razvidno, zakaj Organ točk pod 7.2. tožnici ni priznal in je že zato tožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka utemeljen, saj se izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na uveljavljanje točk na podlagi 7.2., ne da preizkusiti (tretja točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Organ je sicer pojasnil: "Da je bil prosilec, če je točkovalno kategorijo označil na obrazcu oziroma je predložil dokazila, ki so nakazovala, da je lahko točkovalna kategorija podana, vendar na podlagi predložene listinske dokumentacije JSS MOL kategorije ni mogel priznati, pozvan, da predloži dodatna dokazila, s katerimi bi utemeljil priznanje točkovalne kategorije. Če prosilec dokazil ni predložil oziroma predložena dokazila niso omogočila priznanja točkovalne kategorije, se te točkovalne kategorije ni točkovalo." Ob nespornem, da je tožnica v Vlogi uveljavljala tudi kriterij 7.2., bi moral organ pojasniti razloge, da teh točk ni priznal in svojo odločitev obrazložiti. Zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7.2., se točkujejo v primeru, da prosilec predloži diagnozo obolenj, ki jo izda osebni zdravnik v obliki potrdila. Kategorija se točkuje pod pogojem, da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor v katerem prosilevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija razpisnika ob samem ogledu (stran 4 vloge, točka 7.2.). Iz Odločbe Župana je razvidno, da je toženka na podlagi zdravniškega potrdila Ordinacije splošne medicine A. A., ... , z dne 20. 10. 2021 za B. B. in zdravniškega potrdilo Zdravstvenega doma Ljubljana, - Moste Polje PE Fu
7eine z dne 22. 10. 2021 za to
7Enico
61tel za dokazano, da se to
7Enica in njen zunajzakonski partner zdravita zaradi kroni
0Dne bolezni dihal (
0Detrti odstavek na strani 3 odlo
0Dbe
7Eupana), da je to
7Enica prvi pogoj za uveljavitev to
0Dek po 7.2. po mnenju to
7Enke dokazala.

Ni sporno, da je to
7Enica Vlogi prilo
7Eila (med drugim) zapisnik o to
0Dkovanju stanovanja, priloga
61t. 1, obrazec TS z dne 15. 7. 2021 (v nadaljevanju Zapisnik), iz katerega v relevantnem delu izhaja, da so odbitne to
0Dke zaradi vidne vlage -5 to
0Dk (to
0Dka 11. "odbitne to
0Dke"). Po presoji sodi
61
0Da je to
7Enica s predlo
7Eitvijo Zapisnika dokazala tudi drugi pogoj za to
0Dkovanje zdravstvenih razmer pod to
0Dko 7.2. (pravno upo
61tevna vlaga), saj so v zapisniku o to
0Dkovanju za stanovanje upo
61tevane odbitne to
0Dke za vlago in sicer -5 to
0Dk, kot to jasno izhaja iz 4. to
0Dke Zapisnika. Glede na dokazano diagnozo obolenj za 2 osebi iz to
0Dke 7.2. (to
7Enica in njen partner) kot izhaja iz Odlo
0Dbe
7Eupana in po presoji sodi
61
0Da dokazano, da to
7Enica na podlagi Vloge izpolnjuje (tudi) drugi kriterij (vlago), sodi
61
0De ugotavlja, da to
7Enica z Vlogo na Javni razpis izpolnjuje kriterij pod to
0Dko 7.2. kroni
0Dna bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega dru
7Einskega
0Dlana,
61tevilo oseb 2 (60, 60). Organ je na tako ugotovljeno dejansko stanje s strani sodi
61
0Da vezan na podlagi petega odstavka 64.
0Dlena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta dolo
0Da, da je organ vezan v primeru, da sodi
61
0De to
7Bi ugodi in izpodbijani akt odpravi, na izrek sodbe in na dejansko stanje, ki ga je sodi
61
0De ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je to
7Bi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, ter na pravno mnenje sodi
61
0Da glede uporabe materialnega prava in na njegova stali
61
0Da, ki se ti
0Dejo postopka. Kot
7Ee navedeno, izpodbijana odlo
0Dba nima razlogov za odlo
0Ditev, da to
7Enica ne izpolnjuje kriterijev pod 7.2. to
0Dko, obrazlo
7Eitev nepriznanja to
0Dek pod 7.2. kot izhaja iz Odlo
0Dbe
7Eupana, pa ni zakonita. Pravilno sicer to
7Enka tudi v tem upravnem sporu navaja, da se o upravi
0Denosti do uvrstitve na prednostno listo in hkrati o uvrstitvi med upravi
0Dence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o neuvrstitvi med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, odlo
0Di v splo
61nem upravnem postopku (tako drugi odstavek 87.
0Dlena SZ-1). Sodi
61
0De se strinja s to
7Enko tudi v delu, da je treba v postopku ugotoviti resni
0Dno dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odlo
0Dbo (na
0Delo materialne resnice iz 8.
0Dlena ZUP). Sodi
61
0De posebej poudarja tudi na
0Delo zasli
61anja stranke (9.
0Dlen ZUP), ki med drugim zavezuje organ, da mora, preden izda odlo
0Dbo, stranki dati mo
7Enost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoli
61
0Dinah, ki so pomembne za odlo
0Dbo. To na
0Delo je bilo z Odlo
0Dbo
7Eupana kr
61eno, saj se to
7Enica ni imela mo
7Enosti izjaviti o tem, da
7Eupan Zapisnik
61teje za neverodostojen dokaz za vlago po 7.2., kot je mogo
0De povzeti Odlo
0Dbo
7Eupana. Stranka ima namre
0D pravico do sodelovanja pri izvedbi dokazov, konkretno 146.
0Dlen ZUP, po katerem ima stranka pravico udeleEevati se ugotovitvenega postopka (prvi odstavek), v tem okviru pa ji je uradna oseba dol
7Ena omogo
0Diti na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik, da sodeluje pri izvedbi dokazov (3. to
0Dka tretjega odstavka istega
0Dlena) in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izre
0De (5. to
0Dka). Kr
61itev te dol
7Enosti pomeni absolutno bistveno kr
61itev pravil upravnega postopka v smislu 3. to
0Dke drugega odstavka 237.
0Dlena ZUP, torej kr
61itev, ki se ne ocenjuje z vidika mo
7Enosti vpliva na uspeh v postopku. Organ bi moral upo1Tevati vse dokaze in narediti zakonito dokazno oceno predlo
7Enih dokazov. Odlo
0Diti bi moral v skladu z na
0Delom proste presoje dokazov, po svojem prepri
0Danju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, na podlagi uspeha celotnega dokazovanja (10.
0Dlen ZUP). Prosta dokazna ocena je svoboda organa za vestno in skrbno dokazno oceno, ki zajema strukturalno analizo dokazovanja s posameznim dokaznim sredstvom, ko organ navede argumente dokazne (ne)vrednosti za vsak posamezen dokaz, pri
0Derem morajo biti ti argumenti logi
0Dno prepri
0Dljivi in
7Eivljenjsko sprejemljivi. Po oceni vsakega posameznega dokaza pride na vrsto primerjava posameznih dokazov med seboj, pri
0Derem so vsi tisti dokazi, ki govore za resni
0Dnost ali neresni
0Dnost neke trditve o dejstvu, zdru
7Eijo v celoto. Sledi
61e kon
0Dna ocena, ki upo1Teva tudi uspeh celotnega postopka. S tem je mi
61ljena celota procesnega dogajanja, zlasti pa procesna dejanja strank, njihove navedbe (konsistentnost in logi
0Dnost njihovih navedb), na
0Din sodelovanja v postopku, itd. Temeljno sporo
0Dilo na
0Dela proste presoje dokazov ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepri
0Danja, marve
0D k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Dokazna ocena mora tako ustrezati standardom skrbnosti, kar pomeni, da mora biti preverljivo obrazlo
7Eena. Ta obrazlo
7Eitev (kot navzven izra
7Eeno intimno prepri
0Danje) pa mora biti taka, da z iz
0Drpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepri
0Da bodisi stranke (ki zato ne vlo
7Eijo pravnega sredstva) bodisi (
0De je spro
7Een upravni spor) sodi
61
0De, ki odlo
0Da o to
7Bi. Razlogi odlo
0Dbe morajo torej prepri
0Dljivo utemeljiti odlo
0Ditev organa in omogo
0Diti vsebinski preizkus odlo
0Dbe. Izpodbijana odlo
0Dba nima razlogov za to, da to
7Enici niso priznani to
0Dke za uveljavljene zdravstvenih razmer pod to
0Dko 7.2. Javnega razpisa.
7Eupan pa je z odlo
0Ditvijo, da s strani to
7Enice prilo
7Een Zapisnik ni verodostojen dokaz o vlagi, kot je mogo
0De povzeti Odlo
0Dbo
7Eupana, kr
61il na
0Delo proste presoje dokazov tako z vidika neupo1Tevanja metodolo1Kega napotka, ki ga daje na
0Delo proste presoje dokazov (10.
0Dlen ZUP), kot tudi s pomanjkljivo dokazno oceno (7. to
0Dka drugega odstavka 237.
0Dlena ZUP- odlo
0Dbe se v tem delu ne da preizkusiti). Sodi
61
0De poudarja, da mora imeti odlo
0Dba celovite razloge o tistih odlo
0Dilnih dejstvih, na katera to
7Enica opira oziroma utemeljuje izpolnjevanje pogoja 7.2. to
0Dke,
0Derih izpodbijana odlo
0Dba nima. Sodi
61
0De zgolj dodaja, da obrazlo
7Eitev v Odlo
0Dbi
7Eupana, da Zapisnik ni dokazno sredstvo izvedenca v smislu ZUP, ni upo1Tevno, saj to
7Enica tega niti ne trdi. Razpisni pogoji so jasni in dolo
0Dajo, da se kategorijo 7.2. to
0Dkuje pod pogojem; (i) da so v zapisniku o to
0Dkovanju za stanovanje oziroma prostor, upo1Tevane odbitne to
0Dke za vlago (in to dokazano z Zapisnikom za to
7Eni
0Dino stanovanje so (-5 to
0Dek)); (ii) ali
0De je predlo
7Eeno dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage; (iii) ali
0De le-to ugotovi komisija razpisnika ob samem ogledu (7.2. to
0Dka vloge). Gre torej za tri vrste mo
7Enih dokaznih sredstev za dokazovanje pogoja vlage, kot enega izmed zahtevanih pogojev za to
0Dkovanje po 7.2.. Zaradi nesporno predlo
7Eenega Zapisnika, pa po presoji sodi
61
0Da izvedba dokaza z izvedencem in / ali komisijo razpisnika, ni bila niti potrebna.
0De je to
7Enka
61tela, da Zapisnik, ki je kot dokazno sredstvo naveden v 7.2. Vloge kot upo1Teven, ne dokazuje vlage iz katerikoli razlogov, bi morala upo1Tevojo
0De povzeta temeljna na
0Dela po ZUP in upravi
0Denja stranke iz 146.
0Dlena ZUP, o tem pred izdajo odlo
0Dbe seznaniti to
7Enico, ji dati pravico do izjave in nato izdati odlo
0Dbo.

Neprepričljiva je sicer Odločba Župana v delu; (i) da Zapisnik nima narave "izvedenskega mnenja", saj tožnica tega niti ne trdi; (ii) da Zapisnik ni verodostojen, ker ni sestavljen v skladu s predpisom, ki ureja predmetno področje, ker se stanovanje nahaja v 2. nadstropju stavbe, predmetne odbitne točke pa je mogoče priznati, kot je razvidno že iz obrazca Zapisnika o točkovanju stanovanju in točke (f) 1. odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, le v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja, kar predmetno stanovanje ni. Toženka je z dokazno oceno Zapisnika, ki naj vlage ne bi dokazovala zato, ker ni sestavljen v skladu s predpisi, ki urejajo predmetno področje, kršila tudi načelo proste presoje dokazov. Sodišče pojasnjuje, da je toženka za Javni razpis sama določila dokazna sredstva za dokazovanje vlage v primeru kriterija iz 7.2. točke, med drugim je kot dokazno sredstvo določila, da se točke priznajo, če so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, upoštevane odbitne točke za vlago. Z Zapisnikom sodišče šteje za dokazano, da je vlaga kot kriterij za točkovanje 7.2. Vloge dokazana. Zapisnik ne dokazuje, da je tožničino stanovanje v kleti oziroma prvem nadstropju, zato so te navedbe za ta upravni spor nerelevantne. Razpisni pogoji dokaznega sredstva Zapisnika tudi ne omejujejo le na, kot je mogoče povzeti toženko, v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja (le v takem primeru je, kot navaja toženka, namreč Zapisnik sestavljen v skladu s (f) 1. odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb), zato so toženkine navedbe v tem delu že zato neutemeljene. Sodišče še pojasnjuje, da je Zapisnik z Javnim razpisom določen kot dokazno sredstvo vlage za kriterij 7.2. točke, zato bi, če je toženka ocenila, da ni verodostojen, na podlagi 146. člena ZUP morala tožnici dati možnost, da se o tej dokazni oceni Zapisnika izjavi, česar pa ni storila in zato kršila 146. člen ZUP.

Sodišče povzema, da izpodbijana odločba o nepriznanju kriterija po 7.2. točki nima nobenih razlogov, toženka pa v pritožbenem postopku nezakonitosti izpodbijane odločbe ni odpravila. Sodišče je po ugotovitvi, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, da je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker so bili zmotno presojeni dokazi, je na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na izrek te sodbe in na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo, torej, da je z Zapisnikom dokazana vlaga, kot drugi pogoj za dokazilo utemeljenosti točkovanja kategorija 7.2. Javnega razpisa. Sodišče ni sledilo primarnemu tožbenemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o stvari. Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 namreč lahko samo odloči o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če bi odprava upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo ter v primeru, če pristojni organ izda, potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči sodišča, ki se nanašajo na postopek. V obravnavani zadevi po presoji sodišča niso izpolnjeni navedeni razlogi iz 65. člena ZUS-1, saj odločitve v sporu polne jurisdikcije ne omogoča že narava spora. Sodišče je že večkrat pojasnilo, da so postopki javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev specifičen tip upravnega spora, saj odločanje na podlagi javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari", sodišče pa je pri odločanju v teh sporih zadržano. Poleg tega je sestavni del odločitve tudi tožničin položaj na prednostni listi, podatki spisa pa za odločitev o tem v sporu polne jurisdikcije ne dajejo zanesljive podlage.

Sodišče se do preostalih trditev tožnika ne opredeljuje, ker niso bistvene za presojo v tem upravnem sporu oziroma niso konkretizirana do te mere, da bi bil sodni preizkus mogoč.

K II. točki izreka

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnica v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 25 eurov. Stroške ji je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).-------------------------------1 Odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, št. 35220-2057/2067/2021 (3105) z dne 22. 4. 2022, v nadaljevanju izpodbijana odločba. 2 Kot dokazilo je tožnica priložila: (i) Zapisnik o točkovanju stanovanja št. 7, 2. nadstropje, naslov ... , z dne 15. 7. 2021; (ii) zdravniško potrdilo Ordinacije splošne medicine A. A., ... , z dne 20. 10. 2021 za B. B. ter (iii) zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma Ljubljana - Moste Polje PE Fužine z dne 22. 10. 2021 za tožnico3 Ponavlja, da je tožnica v postopku na prvi stopnji predložila Zapisnik o točkovanju stanovanja z dne 15. 7. 2021, ki ga je izdelal E. , mag. C. C., poobl. ocen, vrednosti nepremičnin, v katerem je v točki 11. Odbitne točke označenih -5 točk za vidno vlago, besedilo neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja pa je prečrtano.