Jedro

Med strankama je sporno, ali je tožnica opravila strokovni izpit. V upravnem postopku je tožnica predložila listino, ki potrjuje, da je opravila strokovni izpit, ki pa je tožena stranka ni ocenila. Tožbi tožnica prilaga sodbo Delovnega in socialnega sodišča, ki šteje za dokazano, da je tožnica že opravila strokovni izpit na podlagi listin, ki se navezujejo na listino, predloženo v upravnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za šolstvo, znanost in šport z dne 7. 8. 2001 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice, ki ima strokovni naslov univerzitetna diplomirana pedagoginja, zaposlena v Osnovni šoli A, v naziv svetovalka. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnica 7. 11. 1997 vložila predlog za napredovanje, tožena stranka pa je tožnico večkrat pozvala k dopolnitvi njene vloge, pozvala je tudi ravnatelja zavoda, kjer je tožnica zaposlena. Tožena stranka pa je tako tožnici kot ravnatelju poslala pojasnilo, da tožnica ne izpolnjuje pogojev, ki so z zakonom in podzakonskimi predpisi določeni za opravljanje dela na delovnem mestu knjižničarja in da toženi stranki ni posredovala potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Tožena stranka se pri tem sklicuje na 92. in 24. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter na 99. člen Zakona o osnovni šoli. Tožnica bi ob vložitvi predloga za napredovanje izpolnjevala pogoje za svetovalnega delavca v kolikor bi imela opravljen strokovni izpit. Tožena stranka navaja, da tožnica trdi, da je strokovni izpit opravljala v letu 1973, vendar o tem nima ustreznega potrdila. Nadalje tožena stranka še navaja, da tožnico ne ščiti prehodna določba 26. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih (Uradni list SRS, št. 20/80) in pri tem navaja razloge. Tožena stranka je zaprosila ravnatelja zavoda za dopolnitev ocene tožničine delovne uspešnosti in za fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem delu, vendar tožena stranka potrdila o opravljenem strokovnem izpitu ni prejela. Tožena stranka je tako ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev po 92. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zato ne izpolnjuje tudi pogojev za napredovanje v naziv po 2. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive.

Tožnica v tožbi navaja, da je ravnatelj zavoda 6. 6. 1999 samovoljno izvršil prekinitev delovnega razmerja z njo z utemeljitvijo, da ni v roku 14 dni prinesla potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Tožnica navaja, da je strokovni izpit opravila leta 1973 v B pod pogoji, ki so bili veljavni tedaj na področju, kjer je bila takrat zaposlena. Prilaga sodbo iz katere je razviden razvoj dogajanj. Meni, da ji pripada zaščita sodišča. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da njena odločba temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv po 2. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive. Tožena stranka pa je ugotovila na podlagi svojih uradnih evidenc, da tožnica v Republiki Sloveniji ni opravljala strokovnega izpita iz področja vzgoje in izobraževanja. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Iz navedb v tožbi in upravnem spisu izhaja, da je med strankama sporno ali je tožnica opravila strokovni izpit v B leta 1973 ali ne. Tožnica je v upravnem postopku za to svojo trditev predložila potrdilo otroškega vrtca "AA", B, z dne 5. 12. 1996, kjer je navedeno, da je maja leta 1973 tožnica opravila strokovni izpit. Tožnica pa je tožbi priložila sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v C, z dne 26. 9. 2001. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče štelo za dokazano, da je tožnica opravila strokovni izpit na podlagi dokumentacije, ki jo je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za napredek šolstva Republike Hrvaške, ki je potrdilo, da je tožnica v mesecu maju leta 1973 opravila strokovni izpit, ko je bila zaposlena v OV "BB" današnji "AA".

Tožnica je v upravnem postopku že predložila potrdilo z dne 5. 12. 1996, do katerega pa se tožena stranka ni opredelila. Zaradi varovanja načela materialne resnice (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) mora tožena stranka v ponovljenem postopku pridobiti spis Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v C, z dne 5. 12. 1996 in zavzeti stališče do s strani tožnice zatrjevanega opravljenega strokovnega izpita, ki ga tožnica dokazuje z listino, ki je že v upravnem spisu tožene stranke ter z listinami v spisu pri Delovnem in socialnem sodišču. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo lahko tožena stranka na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odločila katera dejstva šteje za dokazana (10. člen ZUP) in o zadevi ponovno odločila. Pri tem sodišče ugotavlja, da tožnica ne navaja novih dejstev in ne predlaga novih dokazov v smislu 3. odstavka 14. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Tožnica je namreč že v upravnem postopku zatrjevala, da je opravila strokovni izpit v maju leta 1973 v B na območju nekdanje SFRJ, sedaj Republike Hrvaške, in tudi predložila potrdilo z dne 5. 12. 1996, sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pa je bila izdana po izdaji izpodbijane odločbe, pri svoji obrazložitvi pa se sklicuje na listino, ki je po svoji vsebini tudi že v upravnem spisu.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, kjer je ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.