Jedro

Tožba je nepopolna, če iz nje in njenih prilog ni razvidno, kateri organ je izdal izpodbijani akt. Izpodbijani akt tožbi ni niti priložen; navedena je le opravilna številka brez datuma in brez navedbe, kateri organ ga je izdal. To pa je takšna pomanjkljivost, da tožbe ni mogoče obravnavati.

Stranko v upravnem sporu sme zastopati le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Tožeča stranka ni predložila dokazila o tem, da ima pooblaščenka, ki jo zastopa, tak izpit opravljen, niti ni v skladu z navodili sodišča postavila pooblaščenca, ki bi imel izpit opravljen, tožbe pa tudi ni sama podpisala.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je po pooblaščenki dne 1. 7. 2010 poslala priporočeno po pošti tožbo zoper odločbo tožene stranke št. Bpp 1281/2010, pri čemer izpodbijane odločbe ni priložila niti ni navedla, kateri organ jo je izdal, niti ni iz tožbe razvidno, kdo je tožena stranka. V tožbi sicer tožnica navaja, da je v izpodbijani odločbi navedeno, da stroškov oskrbe v domu upokojencev, kjer živi tožnica, ni mogoče obravnavati kot strošek, ki bi upravičil dodelitev izjemne oblike brezplačne pravne pomoči, kar je nepravilna ugotovitev. Tožnica se nahaja v domu starejših občanov iz utemeljenih zdravstvenih razlogov, saj zaradi zdravstvenih težav potrebuje stalni 24 urni nadzor in nego s strani usposobljenega zdravstvenega osebja, obvezno zdravstveno zavarovanje pa teh stroškov ne krije. Pooblaščenka tožnice prilaga zdravstveno dokumentacijo, ki to potrjuje. Stroški povezani z njeno oskrbo in zdravljenjem so nujno potrebni in nanje ne more vplivati. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi.

Pooblaščenka tožnice je k tožbi priložila pooblastilo, iz katerega med drugim izhaja, da tožnica svojo hčerko pooblašča, da jo zastopa v vseh sodnih, upravnih in drugih postopkih. Vendar pa sodišče ugotavlja, da sme v skladu z določilom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, ZUS-1) stranko v upravnem sporu zastopati le odvetnik ali oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, iz tožbe in njenih prilog pa ni razvidno, da bi pooblaščenka izpolnjevala ta pogoj.

Zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti je sodišče pooblaščenko tožnice s sklepom opr. št. I U 866/2010-2 z dne 7. 7. 2010 pozvalo, naj tožbo dopolni oziroma popravi tako, da v roku 8 dni predloži potrdilo o tem, da ima pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit, v kolikor pa tega izpita nima opravljenega, mora biti tožba vložena po pooblaščencu, ki ima izpit opravljen ali pa mora tožbo podpisati tožnica sama, v kolikor pa se ne more podpisati, naj na tožbo namesto podpisa pritisne odtis kazalca desne roke. V primeru, da je pooblaščenka tožnice tudi njena zakonita skrbnica, naj predloži dokazilo tem, da je njena skrbnica. V istem sklepu je sodišče pooblaščenko tožnice tudi pozvalo, naj predloži izvod izpodbijane odločbe. Pooblaščenki tožnice je bil sklep o tem, kako je treba tožbo popraviti, vročen 31. 8. 2010, kar izhaja iz podpisane vročilnice. Tožnica na poziv sodišča ni odgovorila niti v postavljenem 8 dnevnem roku niti v času do izdaje tega sklepa. Sodišče je s sklepom opr. št. I U 866/2010-4 z dne 23. 9. 2010 še enkrat pozvalo neposredno tožnico, naj tožbo popravi oziroma dopolni z enakimi navodili kot v prej citiranem sklepu. Sklep je bil vročen hčerki tožnice A.A., ki je skladno s priloženim overjenim pooblastilom tudi pooblaščena za prevzemanje njene pošte. Vročen je bil dne 8. 10. 2010, kar izhaja iz podpisane vročilnice, vendar pa na poziv sodišča tožeča stranka ni odgovorila niti v postavljenem roku niti v času do izdaje tega sklepa.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: ZUS-1 v 31. členu določa, da če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednica oziroma predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.

Sodišče iz zgoraj navedenih razlogov ugotavlja, da je tožba nepopolna, ker iz nje in njenih prilog ni razvidno, kateri organ je izdal izpodbijani akt. Izpodbijani akt ni priložen, navedena je le opravilna številka brez datuma in brez navedbe, kateri organ ga je izdal. To pa je takšna pomanjkljivost, da zadeve ni mogoče obravnavati, saj se zaradi tega tudi ne da ugotoviti, kdo je tožena stranka. Razen tega sme v skladu s 87. členom ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 stranko v upravnem sporu zastopati le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, tožeča stranka pa ni predložila dokazila o tem, da ima pooblaščenka tak izpit opravljen, niti ni bil v skladu z navodili sodišča postavljen pooblaščenec, ki bi imel izpit opravljen, tožbe pa tudi ni podpisala tožnica sama. Iz 88. člena ZPP izhaja, da če tožeča stranka vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, ji sodišče s sklepom naloži, da imenuje takega pooblaščenca ali izjavi, da se bo zastopala sama. V sklepu jo opozori na pravne posledice, če ne ravna po nalogu sodišča. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s tem sklepom, sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. Ker tožeča stranka tožbe v postavljenem roku ni popravila, sodišče pa ocenjuje, da zadeve zaradi zgoraj navedenih razlogov ne more obravnavati, je tožbo v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZUS-1 ter 3. odstavkom 88. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 zavrglo.