Jedro

Dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače, ni razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Nadaljnji izvršilni stroški upnika se odmerijo na 110,16 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na stalne denarne prejemke.

Zoper sklep se pravočasno po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče dne 24. 1. 2005 dovolilo izvršbo na stalne denarne prejemke - pokojnino - dolžnika. ZPIZ je z dopisom sodišču sporočil, da realizacija izvršbe z rubežem pokojnine dolžnika ni mogoča, saj je dolžnik prejemnik pokojnine, ki ne dosega neto minimalne plače, na tako pokojnino pa po ZIZ ni dopustno poseči z izvršbo. Kljub temu pa je ZPIZ posredovani sklep o izvršbi obdržal v evidenci. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče izvršbo na pokojnino ustavilo. Navedena odločitev je nezakonita oziroma najmanj preuranjena. Opozarja, da je sodišče navedeni dopis ZPIZ upniku posredovalo v vednost šele skupaj s sklepom o ustavitvi predmetnega postopka, in ne že prej. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj upniku ni dalo možnosti, da bi se seznanil z nezmožnostjo realizacije izvršbe z rubežem pokojnine. S takim ravnanjem sodišča pa upniku ni bila dana možnost, da bi pravočasno reagiral in predlagal druga izvršilna sredstva oziroma tudi vlogo v smislu 31. člena ZIZ. Zaradi skoraj dveletne neaktivnosti sodišča, kljub številnim pozivom upnika, se je upnik odločil za vložitev nadzorstvene pritožbe. Upnik je namreč že z vlogo z dne 5. 2. 2007 sodišču predlagal, da pozove dolžnikovega dolžnika, da se izjasni, ali so v letu 2007 nastopile okoliščine, ki omogočajo zaseg dolžnikove pokojnine. Te podatke je ZPIZ sodišču posredoval že z dopisom z dne 5. 7. 2007, ki ga je sodišče prejelo naslednji dan, upniku pa ga ni posredovalo, kljub njegovim poizvedbam. Upnik zato meni, da je sodišče ustavilo izvršbo na pokojnino, zato da bi se izognilo obravnavanju nadzorstvene pritožbe upnika, kar pa je nedopustno. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču, da nadaljuje postopek izterjave upnikove terjatve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje izvršbo na stalne denarne prejemke dolžnika ustavilo, ker je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dolžnikov dolžnik) sodišču vrnil sklep o izvršbi s pojasnilom, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače. Sodišče prve stopnje je štelo, da izvršbe ni mogoče opraviti, ker dolžnik ne prejema pokojnine, na katero bi bilo dopustno poseči z izvršbo. Pri tem se je sklicevalo na določbo 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v povezavi s 128. členom ZIZ, ki določa omejitve izvršbe na plačo oziroma pokojnino. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je izdana brez ustrezne pravne podlage.

V obravnavanem primeru je bila dovoljena izvršba na dolžnikovo denarno terjatev, in sicer pokojnino, ki je urejena v 9. poglavju ZIZ in sicer še posebej tudi v določilih, navedenih v 6. točki tega poglavja, ki v členu 128 napotuje na uporabo določb tega poglavja, če ni v drugih določbah zakona drugače določeno. ZIZ pa v posebnih določbah 6. točke 9. poglavja, ki ureja izvršbo na denarne prejemke dolžnika, med katere sodi tudi pokojnina (drugi odstavek 128. člena ZIZ), niti v splošnih določbah 9. poglavja nima določbe, ki bi določala ustavitev izvršbe v primeru, kot je konkretni, torej na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika o tem, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od neto minimalne plače. Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz tretjega odstavka 141. člena ZIZ pa je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (7. točka 9. poglavja ZIZ). V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, pa tudi ne gre za nobenega izmed naštetih primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Glede na navedeno sodišče prve stopnje tako ni imelo zakonske podlage, da na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika o prenizki pokojnini dolžnika samo ustavi izvršbo na stalne denarne prejemke dolžnika.

Ob tem pa je potrebno še pritrditi pritožniku, da je dolžnikov dolžnik sicer obvestil sodišče o tem, da izvršba na pokojnino ni mogoča, vendar pa je sklep o izvršbi kljub temu obdržal v evidenci (glej dopis na list. št. 33) in ga torej sploh ni vrnil sodišču prve stopnje, kot je protispisno navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. S tem ko je sodišče prve stopnje vročilo upniku obvestilo dolžnikovega dolžnika šele hkrati z izpodbijanim sklepom, pa sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, saj je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi (v pritožbenem postopku). Ker je upnik v konkretnem primeru imel v možnost, da se izreče o dopisu dolžnikovega dolžnika v pritožbenem postopku (in se je tudi izrekel), njegova pravica do izjave tako ni bila kršena.

Preostale pritožbene navedbe, s katerimi upnik izraža svoje mnenje o tem, da je izpodbijani sklep posledica vložene nadzorstvene pritožbe, za izpodbijano odločitev pravno niso pomembne in nanjo ne vplivajo, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter petem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik mora povrniti upniku 110,16 EUR stroškov za pritožbo, kar predstavljajo naslednji potrebni stroški: sestava pritožbe v višini 200 točk (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/2003, v nadaljevanju OT) ter 20 % DDV. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo plačila sodne takse, saj sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršbe z Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. SRS, št. 30-1703/1978 s spremembami) ni predpisana.