Jedro

MO je na podlagi oblikovalne odločbe upravnega organa pridobila t. i. prisilno pravico do prepovedi odtujitve in obremenitve. Drži sicer, da je bila v zemljiško knjigo vpisana z zaznambo in ne z vknjižbo (ki je po določbi 27. člena ZZK - namenjena vpisu pravic), a to ne pomeni, da ne gre za pravico.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se Mestni občini ... dovoli udeležba v postopku.

II. Pritožnica in predlagatelja sami nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prijavo udeležbe Mestne občine ... v nepravdnem postopku.

2. Zoper sklep se je pritožila Mestna občina ... (v nadaljevanju MO). Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da udeležbo MO dovoli, oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Pritožnica opredeljuje tudi svoje pritožbene stroške. Navaja, da je na nepremičnini, ki je predmet delitve, v korist MO zaznamovana prepoved obremenitve in odtujitve. Navedena prepoved ima podlago v pravnomočni odločbi CSD št. 00/2010 z dne 12. 5. 2010. Ker MO. na podlagi Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) doplačuje oskrbnino za institucionalno varstvo (solastnika nepremičnine), je s prepovedjo obremenitve in odtujitve zavarovano povračilo plačane oskrbe. Zavarovanje predstavlja pravico MO. Če bi se nepremičnino prodalo tretji osebi in posledično izbrisalo prepoved, ne bi bil izpolnjen namen zakona, da se zavaruje premoženje osebe, za katero se plačuje oskrba. Predlagatelj bi lahko prosto razpolagal s kupnino. Pravni interes za udeležbo je potrebno presojati tudi iz vidika preprečitve obida zakona in zlorabe pravic. V primeru civilne delitve bo prišlo do posega v pravico MO, s tem pa je nedvomno podan pravni interes za udeležbo. Izpodbijani sklep vsebuje tudi nasprotja, saj sodišče prve stopnje navaja, da z razdelitvijo ne bo prišlo do posega v pravico MO, v nadaljevanju pa navede, da bi MO z delitvijo izgubila zavarovanje. Pritožnica v pritožbi navaja svoje pravno naziranje glede razlage pravnega interesa, potrebnega za udeležbo v nepravdnem postopku in poudarja, da gre za kolizijo ustavnih pravic, pri čemer bi sodišče prve stopnje moralo odločiti v prid varstva ustavnih pravic MO.

3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. Menita, da je neutemeljena in predlagata njeno zavrnitev. Priglašata stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nepravdnega postopka se poleg formalnih udeležencev (to so predlagatelj, nasprotni udeleženec ter oseba, glede katere se vodi postopek) in udeležencev, ki jim tak položaj daje zakon, lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci. To so osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša, in osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tem osebam je treba priznati status udeleženca in jim omogočiti, da se v postopek vključijo, v njem sodelujejo in branijo svoje interese (glej 19., 20., 26. in 30. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je pritožnica materialna udeleženka tega postopka. Presoditi je zato treba, ali gre za osebo, na katero se bo odločba neposredno nanašala oziroma za osebo, katere pravni interes bi utegnil biti z odločbo prizadet. 7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da MO ni solastnica nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka, je pa v njeno korist pri solastnem deležu predlagatelja A. A. zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve in sicer pri deležu 3/10 na podlagi odločbe CSD št. 00/2010 z dne 12. 5. 2010 (ID omejitve 001), pri deležu 1/16 pa na podlagi odločbe CSD št. 00/2020 z dne 27. 5. 2020 (ID zaznambe 002). Gre za odločbi, ki sta bili izdani na podlagi ZSV, o prepovedi odtujitve in obremenitve v korist MO pa je upravni organ (CSD) odločil na podlagi 100b. člena tega zakona.

8. Pritožbeno sodišče iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje, soglaša, da v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odsvojitve in obremenitve ne pomeni ovire za vodenje tega postopka. Soglaša tudi, da ta zaznamba MO ne daje pravice do poplačila iz tega premoženja, pravilno pa je sodišče prve stopnje pojasnilo tudi to, da delitveni postopek na pravico MO do poplačila tega, kar je (oziroma še bo) plačala na podlagi obeh zgoraj navedenih odločb CSD za oskrbo drugega predlagatelja, ne bo v ničemer vplival. Vse to pa ne pomeni podlage za zaključek, da z odločbo, ki bo v tem postopku izdana, ne bi utegnil biti prizadet pritožničin pravni interes.

9. MO je na podlagi oblikovalne odločbe upravnega organa pridobila t. i. prisilno pravico do prepovedi odtujitve in obremenitve. Drži sicer, da je bila v zemljiško knjigo vpisana z zaznambo in ne z vknjižbo (ki je po določbi 27. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK - namenjena vpisu pravic), a to ne pomeni, da ne gre za pravico.1 Gre za obligacijsko pravico (s tem, da zaradi zaznambe v zemljiški knjigi učinkuje tudi v razmerju do tretjih), ki daje MO pravno možnost drugemu predlagatelju prepovedati razpolaganje z njegovo (so)lastninsko pravico, zaznamba te prepovedi pa je tudi ovira za dovolitev tistih vpisov, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o prenosu lastninske pravice ali o ustanovitvi izvedene pravice (glej prvi odstavek 99. člena v zvezi z 4. odstavkom 98. člena ZZK-1). Pravni položaj MO kot upnice je zaradi te prepovedi boljši kot bi bil brez nje. Zagotavlja ji, da bo drugi predlagatelj ob smrti imel v lasti določeno premoženje, sama pa bo posledično imela možnost predlagati omejitev dedovanja oziroma bo v primeru, če bi se dediči zavezali povrniti vrednost pomoči, na tem premoženju pridobila zastavno pravico (glej 128. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD2). Morebitna izguba (ali omejitev) te pravice bi zato njen pravni položaj prizadela. Da je izguba pravice mogoča, pa je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa celo ugotovilo.

10. Ne glede na to, da se pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne bo opredeljevalo do pravilnosti tega stališča, niti do posledic, ki bi jih na to pravico imela fizična delitev, je dejstvo, da obstaja možnost, da bo z odločbo, ki bo v tem postopku izdana, prizadet tudi pravni interes MO. Zato ima pravico v tem postopku sodelovati in svoje interese braniti. Sodišče prve stopnje bi ji zato udeležbo moralo dopustiti.

11. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je udeležbo MO dopustilo.

12. Ker v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške in se delijo le skupno nastali stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da tako pritožnica kot predlagatelja, ki sta vložila odgovor na pritožbo, nosijo vsak svoje pritožbene stroške (35. člen ZNP).

1 Po mnenju dr. N. Plavšak, objavljenem v e-komentarju SPZ (38. člen) na portalu Tax-Fin-Lex gre pri tem, da se ta prepoved vpisuje v zemljiško knjigo z zaznambo in ne z vknjižbo, za nedoslednost zakona (to je Zakona o zemljiški knjigi) in ima prisilna pravica do prepovedi razpolaganja sicer enake značilnosti, kot pogodbena pravica do prepovedi razpolaganja. 2 128. člen ZD se glasi: (1) Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. (2) Če gre za zapuščino brez dedičev, ki postane last Republike Slovenije, se ne glede na določbe predpisov o socialnem varstvu, dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do celotne višine prejete pomoči, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. (3) Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. (5) Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. (6) Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. (7) Dedovanje premoženja osebe se po tem členu omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.