Jedro

Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ovrednotilo sklenjeno pogodbo o naročniškem razmerju in je pravilno ugotovilo, da dejanska uporaba telefonske številke s strani njegovega brata na pogodbo in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka ne more imeti vpliva, saj gre za njuno notranje razmerje, do spremembe pogojev iz naročniške pogodbe pa bi lahko prišlo le ob soglasju pravdnih strank, česar pa toženec ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 23628/2017 z dne 22. 3. 2017 v celoti v veljavi, v tretjem odstavku glede izvršilnih stroškov pa se delno razveljavi za znesek 28,88 EUR (I. točka izreka), tožencu je naložilo, da tožnici stranki povrne 262,47 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožnik sodbo izpodbija iz vseh treh zakonsko dopustnih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je tožnica vedela, da je dejanski uporabnik in plačnik naročniškega razmerja njegov brat in se je s tem zavajajoče strinjala, zato sedaj ne more od tožnika zahtevati plačila po spornih računih. Tožnik je pravočasno predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje dejanskega uporabnika kot tudi vpogled v upravljanje z naročniškim razmerjem, kar sodišče ni izvedlo, zato je bistveno kršilo pravila pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dovoljeno sodbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbo v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ob povedanem so vse pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na ugotovitev dejanskega stanja neutemeljene.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah pravdnega postopka s tem, ko sodišče ni zaslišalo tožnika, njegovega brata in ni vpogledalo v upravljanje z naročniškim razmerjem. Dokazni predlogi z zaslišanjem ne pomenijo izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.2 Ker nobena od pravdnih strank ni predlagala izvedbe naroka, sodišče ni bilo dolžno opraviti zaslišanj. Ne glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev pravilno sprejelo na podlagi prvega odstavka 454. člena ZPP, ker je ugotovilo, da med pravdnima stranka ni sporno dejansko stanje, kar je obrazložilo v 9. točki. Ker tudi ni bilo sporno in izkazuje listina v prilogi A 5, da je spremembo naročniške številke naročil tožnik ter da je bila iz nove telefonske številke 4. 7. 2016 preko SMS toženčeve številke vklopljena opcija 1GB, 2. 8. 2016 pa je bila preko klicnega centra vključena opcija ..., sodišču ni bilo treba izvesti dokaznega predloga po vpogledu v upravljanje z naročniškim razmerjem. Zatrjevanih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo.

7. Toženec v pritožbi ponavlja trditve, ki jih je podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer, da je bil dejanski uporabnik in plačnik naročniškega razmerja njegov brat, s čimer je tožnica soglašala, zato ni podlage za ugoditev njenemu zahtevku. S ponavljanjem svojih trditev v pritožbi ugotovitev sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. V 13., 14., 15. in 16. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje tožencu obširno pojasnilo, zakaj je podana v tem sporu njegova pasivna legitimacija in ne pasivna legitimacija njegovega brata. Materialnopravno je pravilno ovrednotilo sklenjeno pogodbo o naročniškem razmerju in je pravilno ugotovilo, da dejanska uporaba telefonske številke s strani njegovega brata na pogodbo in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka ne more imeti vpliva, saj gre za njuno notranje razmerje, do spremembe pogojev iz naročniške pogodbe pa bi lahko prišlo le ob soglasju pravdnih strank, česar pa toženec ne zatrjuje. Pritožbeno sodišče v celoti potrjuje navedene ugotovitve sodišča prve stopnje. Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in tudi pritožbeni ugovor v zvezi s tem ni utemeljen.

8. Ker niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (353. člen ZPP).

1 Primerjaj: Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS 2009, komentar k 454. členu, str. 721.