Jedro

Tožniki upravičeno opozarjajo, da sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo 6. odstavka 106. člena SZ-1, ni utemeljeno. Omenjeni člen lastniku omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov pod pogojem, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti takšnega drugega stanovanja pa se o tem odloča v nepravdnem postopku. V takšnem postopku se torej odloča „zgolj“ o primernosti drugega stanovanja in ne o sami pravici do takšnega stanovanja. V konkretnem primeru tožniki pravico do primernega stanovanja ne uveljavljajo v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, ampak na podlagi drugih določb SZ-1. Ali ta njihova pravica (oziroma v zvezi z njo postavljeni zahtevki) v razmerju do toženca sploh obstoji, pa bo moralo presoditi sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba toženca se zavrže. II. Pritožbi tožnikov se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13.11.2014 odločilo: - da se postopek ustavi (I. točka), - da se bo po pravnomočnosti sklepa zadeva pred istim sodiščem nadaljevala po pravilih nepravdnega postopka (II. točka).

2. Zoper sklep sta se pritožili obe pravdni stranki.

3. Tožniki se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga razveljavi ter da naj se zadeva nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (vse s stroškovno posledico). Stališče sodišča prve stopnje naj bi bilo nepravilno, saj je dejansko stanje, kakor ga ureja 106. člen SZ-1, v obravnavani zadevi bistveno drugačno. V konkretnem primeru ne gre za primer odpovedi najemnega razmerja s strani toženca, ki bi moral tožnikom kot najemnikom priskrbeti drugo primerno stanovanje. Pravna podlaga njihovega zahtevka temelji na dolžnosti lastnika, da oddaja stanovanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja skladno z veljavnimi normativi in standardi (sklicujejo se na 92. in 93. člen SZ-1). Konkretno zadevo je zato potrebno (skladno s 1. členom ZPP) obravnavati po splošnih pravilih pravdnega postopka.

4. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 5. Toženec se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da je potrebno predlagano spremembo tožbe obravnavati kot predlog, zaradi česar se v tem delu strinja z odstopom zadeve nepravdnemu oddelku. Pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o začasni odredbi razveljavi ter primarni tožbeni zahtevek zavrne (vse s stroškovno posledico).

6. Tožniki v odgovoru predlagajo zavrnitev toženčeve pritožbe.

7. Pritožba toženca je nedopustna, pritožba tožnikov pa utemeljena.

V zvezi s pritožbo toženca:

8. Toženec v pritožbi navaja,(1) da se strinja z odstopom zadeve nepravdnemu sodišču (kar je vsebina izpodbijanega sklepa).(2) Hkrati pa pritožbenemu sodišču predlaga njegovo spremembo z razveljavitvijo sklepa o začasni odredbi in zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka. Ker nič od tega, kar pritožnik predlaga, ni predmet izpodbijanega sklepa,(3) je bilo potrebno njegovo pritožbo kot nedopustno zavreči (1. točka 365. člena ZPP(4)).

V zvezi s pritožbo tožnikov:

9. Tožniki upravičeno opozarjajo, da sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo šestega odstavka 106. člena Stanovanjskega zakona(5) (SZ-1), ni utemeljeno. Omenjeni člen lastniku omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov pod pogojem, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti takšnega drugega stanovanja pa se o tem odloča v nepravdnem postopku. V takšnem postopku se torej odloča „zgolj“ o primernosti drugega stanovanja(6) in ne o sami pravici do takšnega stanovanja. V konkretnem primeru tožniki pravico do primernega stanovanja ne uveljavljajo v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, ampak na podlagi drugih določb SZ-1.(7) Ali ta njihova pravica (oziroma v zvezi z njo postavljeni zahtevki) v razmerju do toženca sploh obstoji, pa bo moralo presoditi sodišče v pravdnem postopku. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej 10. točko njegove pritožbe z dne 2.12.2014. Op. št. (2): In kar pomeni, da za pritožbeno izpodbijanje le-tega ne more imeti pravnega interesa.

Op. št. (3): Z vsebini katerega se (kot je bilo predhodno omenjeno) strinja.

Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (5): Uradni list RS, št. 69/2003, s kasnejšimi spremembami Op. št. (6): Če o tem obstaja spor.

Op. št. (7): Glej npr. 92. in 93. člen SZ.-1.