Jedro

11.Neutemeljeno je tudi pritožbeno nasprotovanje odločanju o predmetni zadevi v nepravdnem postopku in s tem povezano oporekanje stvarni pristojnosti sodišča. Ni nujno, da bi moral predlagatelj za ugotovitev obstoja svoje lastninske pravice na pripadajočem zemljišču stavbe zoper zemljiškoknjižne lastnike nepremičnin, ki naj bi se ugotovile kot pripadajoče zemljišče k stavbi, vložiti tožbo. Do leta 2008 je bilo res tako, od tedaj dalje pa je za tovrstna vprašanja (ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003) predpisan poseben nepravdni postopek po določbah ZVEtL (primerjaj 1. in 41. člen ZVEtL-1). Pri tem ZVEtL ni ukinil možnosti, da se tovrstne situacije rešujejo v pravdi, temveč je le predpisal dodatni postopek, v katerem je ta vprašanja mogoče reševati. Izbira, kateri postopek bo začel, pa je prepuščena upravičencu. Predlagatelj se je v konkretnem primeru odločil za nepravdni postopek po ZVEtL-1 in to je njegova legitimna izbira.

Ni nujno, da bi moral predlagatelj za ugotovitev obstoja svoje lastninske pravice na pripadajočem zemljišču stavbe zoper zemljiškoknjižne lastnike nepremičnin, ki naj bi se ugotovile kot pripadajoče zemljišče k stavbi, vložiti tožbo. Do leta 2008 je bilo res tako, od tedaj dalje pa je za tovrstna vprašanja predpisan poseben nepravdni postopek po določbah ZVEtL. Pri tem ZVEtL ni ukinil možnosti, da se tovrstne situacije rešujejo v pravdi, temveč je le predpisan dodatni postopek, v katerem je ta vprašanja mogoče reševati. Izbira, kateri postopek bo začel, pa je prepuščena upravičencu.

12.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

Izrek

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1. Postopek po ZVEtL-1 je nepravdni postopek, v katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). V zvezi s stroški pritožbenega postopka v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ni posebnih zakonskih določb (ne gre pa za stroške postopka iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVEtL-1), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

-------------------------------

II. Pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Postopek v obravnavani zadevi se je začel po 15. 4. 2019, to je po uveljavitvi Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019).

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi delnega umika predloga ustavilo nepravdni postopek v obsegu parcel 1031/8 in 1031/11, k. o. X (I. točka izreka) ter odločilo, da je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predloga v predmetni zadevi (II. točka izreka).

2Glej vlogo prvega in tretjega nasprotnega udeleženca z dne 18. 9. 2019 (red. št. 9) in njuno urgenco z dne 8. 7. 2020 (red. št. 13) ter vlogo drugega nasprotnega udeleženca z dne 31. 1. 2024 (red. št. 47).

2.Prvi in tretji nasprotni udeleženec sta zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj sklep spremeni tako, da predlog zavrže in predlagatelju naloži povrnitev vseh stroškov postopka, oz. podredno, naj postopek ustavi tudi glede nepremičnin 1031/6, 1031/7, 1031/9 in 1031/10, k. o. X; drugič podredno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Glej njegovi vlogi z dne 28. 8. 2020 (red. št. 17) in 2. 2. 2024 (red. št. 50).

3.Poudarjata, da sklepa ne izpodbijata v delu, s katerim je sodišče ustavilo postopek v obsegu nepremičnin 1031/8 in 1031/11, k. o. X, temveč samo v delu, v katerem ni ustavilo postopka v obsegu ostalih nepremičnin tretjega nasprotnega udeleženca. Opozarjata na sklenitev poravnave z dne 10. 3. 2023 med predlagateljem in tretjim nasprotnim udeležencem. Sodišče te poravnave ni upoštevalo niti se do nje ni opredelilo, čeprav sta udeleženca izrecno opozorila, da jo je treba upoštevati kot umik predloga v delu, ki se nanaša na vse nepremičnine tretjega nasprotnega udeleženca. Zato ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Poleg tega pritožnika nista prejela morebitne vloge, s katero naj bi predlagatelj umaknil predlog za določitev pripadajočega zemljišča, in se do te vloge nista mogla opredeliti. Za vlogo z dne 12. 6. 2023 sta izvedela šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Ker jima ta vloga in poziv sodišča nista bila nikoli vročena, jima ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče bi moralo vlogo predlagatelja z dne 12. 6. 2023 upoštevati kot celoto in ustaviti postopek tudi glede ostalih nepremičnin v lasti tretjega nasprotnega udeleženca.

4Glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1): s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 245.

4.Sodišče se ni opredelilo do zatrjevane pravice uporabe nepremičnin in vključenosti teh v otvoritveno bilanco. Zmotno je tudi uporabilo 45. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Udeleženca sicer dopuščata možnost, da je bila stavba spodnje postaje žičnice vključena v otvoritveno bilanco predlagatelja in predmet lastninjenja, vendar pa je zmotno stališče sodišča, da lahko sámo ugotovi obstoj zakonite stavbne pravice predlagatelja oz. obstoj lastninske pravice na stavbi. Sodišče lahko v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotovi obstoj stavbne pravice samo, če predlagatelj ali kateri od udeležencev to zahteva in ne po uradni dolžnosti. Vlagatelj bi moral hkrati s predlogom za določitev pripadajočega zemljišča zahtevati tudi ugotovitev obstoja zakonite stavbne pravice. Ker tega ni zahteval (navaja, da naj bi bil lastnik zemljišč), ne šteje za pridobitelja stavbe v smislu določbe 2. točke 46. člena ZVEtL-1. Šele, ko in če bo predlagatelj priznal lastninsko pravico na nepremičninah udeležencem (tako, da bo uveljavljal ugotovitev obstoja stavbne pravice na stavbi spodnje postaje žičnice), bo lahko štel za predlagatelja v smislu določbe 2. točke 46. člena ZVEtL-1. S tem, ko sodišče predlagatelju priznava aktivno legitimacijo na podlagi obstoja stavbne pravice, ki je predlagatelj niti ne zatrjuje niti ne zahteva njene ugotovitve, je sodišče občutno preseglo okvire predloga in kršilo določbe postopka. Tudi sicer ni pravilno, da se v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča na podlagi pravil nepravdnega postopka poskuša doseči ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah, na katerih imajo nasprotni udeleženci vpisano lastninsko pravico v zemljiški knjigi. Če želi predlagatelj to doseči, mora zoper zemljiškoknjižne lastnike vložiti ugotovitveno tožbo. Sodišče ni stvarno pristojno za odločanje, saj je vrednost nepremičnin nasprotnih udeležencev bistveno višja od 20.EUR. Ta postopek bi se moral ustaviti kot nepravdni postopek in se nadaljevati po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 19. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)). Pritožnika pogrešata obrazložitev sodišča, za kakšno zakonito stavbno pravico naj bi šlo in kateri predpis naj bi bil podlaga za njen nastanek.

5Kajti takšni primeri v praksi prevladujejo in zato ne velja domneva, da je lastnik zemljišča tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiški knjigi.

5.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. V zvezi z izpodbijanjem odločitve v I. točki izreka sklepa navaja, da je vložena pritožba zoper nekaj, o čemer sodišče sploh ni odločilo, zato bi bilo treba pritožbo v tem delu zavreči. Za poravnavo se je izkazalo, da je bila sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpisi in kot takšna nima pravnega učinka, predlagatelj pa ni uredil svojih razmerij v zvezi s stavbo. Sicer pa deklaracija strank postopka o tem, kaj je in kaj ni pripadajoče zemljišče, ne bi smela imeti vpliva na vodenje postopka. Pripadajoče zemljišče namreč določa zakon. Pritožnika ne problematizirata ugotovitve sodišča, da je predlagatelj lastnik stavbe, torej ima predlagatelj tudi aktivno legitimacijo za začetek postopka. Vse ostale trditve v pritožbi so nepotrebne oz. preuranjene. Postopek še ni končan in predlagatelj lahko predlog ustrezno spremeni oz. lahko sodišče odloči zunaj obstoječega predloga. Trenutno stanje predloga ni razlog za razveljavitev sklepa.

6Glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1): s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 305.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.V delu, v katerem je bil postopek ustavljen (glede parcel 1031/8 in 1031/11, k. o. X), pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo, saj je ta odločitev zanju ugodna, poleg tega sama izrecno izjavljata, da tej odločitvi ne nasprotujeta, želela bi le ustavitev postopka v še večjem obsegu.

7Po tem pravilu, ki je ravno obratno od sedanjega (8. člen SPZ), zemljišče deli usodo stavbe.

8.Pritožbeno utemeljevanje, zakaj bi moralo sodišče postopek ustaviti tudi glede vseh ostalih nepremičnin tretjega nasprotnega udeleženca (glede parcel 1031/6, 1031/7, 1031/9 in 1031/10, k. o. X), po svoji vsebini predstavlja predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (prvi odstavek 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Za odločanje o tem predlogu je pristojno sodišče prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb glede nepravilnega upoštevanja umika predloga, glede neupoštevanja sklenjene poravnave z dne 10. 3. 2023, glede tozadevne pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ter glede nezmožnosti pritožnikov do opredelitve o vlogi predlagatelja z dne 12. 6. 2023.

8Glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1): s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 216.

9.Z izpodbijano odločitvijo o aktivni legitimaciji predlagatelja za vložitev predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča je sodišče prve stopnje le ugotovilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za začetek predmetnega postopka. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča se namreč lahko začne le na predlog upravičenega predlagatelja - to je ene od oseb ali skupnosti, ki so po zakonu upravičene, da začnejo postopek (46. člen ZVEtL-1). Za izkaz upravičenosti zadostuje verjetnost, da ima oseba oz. skupnost določeno pravico oz. lastnost za začetek postopka. Ker so prvi trije nasprotni udeleženci izrecno nasprotovali aktivni legitimaciji predlagatelja za vložitev predloga, predlagatelj pa je vztrajal pri svojem stališču, je sodišče prve stopnje moralo odločiti o tem predhodnem, izhodiščnem vprašanju, od katerega je odvisen nadaljnji potek postopka.

9Glej njegovi vlogi z dne 28. 8. 2020 (red. št. 17) in 2. 2. 2024 (red. št. 50).

10.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je predlagatelj kot pravna oseba na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) pridobil lastninsko pravico na sporni stavbi št. 196 k. o. X (spodnja postaja krožnokabinske žičnice za smučišče na ...). V tem pogledu se je v zadostni meri opredelilo do zatrjevane pravice uporabe nepremičnin. Navedeni presoji sodišča prve stopnje, ki je bistvenega pomena za zaključek, da je predlagatelj kot pridobitelj stavbe upravičen predlagatelj za začetek predmetnega postopka (2. točka 46. člena ZVEtL-1), prvi in tretji nasprotni udeleženec v pritožbi ne oporekata, temveč celo sama dopuščata možnost, da je bila sporna stavba vključena v otvoritveno bilanco predlagatelja in predmet lastninjenja.

10Določba drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1 se nanaša na ugotovitev morebitnih drugih (izvedenih) pravic na pripadajočem zemljišču, ne pa na ugotovitev lastninske pravice ali zakonite stavbne pravice (glej prvi odstavek 50. člena in 45. člen ZVEtL-1).

11.Za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne; pomembno je, da predlagatelj to zatrjuje. V tej fazi postopka se še ne odloča o sami vrsti pravic predlagatelja. Tega tudi sodišče prve stopnje ni storilo. Z izpodbijano odločitvijo ni bil ugotovljen (priznan) niti obstoj predlagateljeve lastninske pravice na stavbi niti obstoj njegove zakonite stavbne pravice, kot zmotno menita pritožnika (to iz izreka sklepa ne izhaja). Sodišče prve stopnje je presodilo le, da je predlagatelj uspel z verjetnostjo izkazati, da je pridobitelj stavbe. Katere stvarne pravice ima predlagatelj na stavbi oz. na nepremičninah, ki so glede na podatke zemljiške knjige v lasti nasprotnih udeležencev, pa bo stvar nadaljnjega postopka in odločitve o glavni stvari. Sodišče prve stopnje torej ni preseglo okvira predloga niti ni kršilo določb postopka.

11Glej članek Jureta Debevca: Ureditev lastništva pripadajočih zemljišč k stavbam, objavljen v reviji Odvetnik, april 2012.

12.Ne drži, da bi predlagatelj lahko štel za pridobitelja stavbe v smislu določbe 2. točke 46. člena ZVEtL-1 šele v primeru, ko in če bi priznal lastninsko pravico na nepremičninah nasprotnim udeležencem, in sicer tako, da bi uveljavljal ugotovitev obstoja stavbne pravice na sporni stavbi. V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča veljata dve pomembni domnevi: 1) da je današnji aktualni lastnik stavbe tudi aktualni lastnik njej pripadajočega zemljišča ter 2) da je imel vsakokratni pridobitelj stavbe poleg pravnega naslova za pridobitev pravice na stavbi tudi pravni naslov za pridobitev pravice na pripadajočem zemljišču - glej prvi in drugi odstavek 44. člena ZVEtL-1. Pripadajoče zemljišče stavbe v pomenu ZVEtL-1 označuje zemljišče, na katerem je lastnik stavbe pridobil zunajknjižno lastninsko pravico po pravilih, ki so v predtranzicijskem pravu udejanjala obrnjeno načelo superficies solo cedit. Primarno se v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotavljata prav obstoj na tak način pridobljene lastninske pravice in obseg zemljišča, na katerem je pridobljena, lahko pa se v tem postopku ugotovita tudi obstoj zakonite stavbne pravice po 271. členu SPZ in obseg njenega učinkovanja (45. člen ZVEtL-1). Ob tem gre dodati, da predlagatelj na vseh zatrjevanih pripadajočih zemljiščih k stavbi ni predlagal zgolj ugotovitve svoje lastninske pravice, temveč je na nekaterih zemljiščih uveljavljal stavbno pravico (to je glede vodnih zemljišč, ki so po zemljiški knjigi v lasti Republike Slovenije).