Jedro

Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi dveh notarskih zapisov SV 68/2010 in 69/2010 z obrazložitvijo, da ne moreta predstavljati izvršilnega naslova po prvem odstavku 21. člena ZIZ. Dolžnikova obveznost izpraznitve in izročitve zgoraj navedenih stanovanj ne izhaja iz teh listin.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Sodišču očita, da si ni dovolj natančno pogledalo obeh notarskih listin, saj iz 14. člena pogodbe v notarski obliki izhajajo obveznosti najemnika – dolžnika, ena od njih pa je tudi plačevanje najemnine. Dolžnik te obveznosti ni izpolnjeval, zato mu je bil poslan opomin, ki ga je tudi sprejel. S tem je bil opozorjen na kršitve pogodbe in mu je bil določen 15 dnevni rok. Zato je odločitev sodišča napačna in predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep v celoti razveljavi ali pa spremeni tako, da se predlagana izvršba dovoli. Zahteva povrnitev stroškov za sestavo pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zaključki sodišča prve stopnje o tem, da obe notarski listini, ki sta bili predloženi k predlogu (SV ..., ...) nista izvršilni naslova za izpraznitev obeh stanovanj, so pravilni. Listini, ki jih je sestavil notar sta le zapisa dveh najemnih pogodb, kar pa, kljub navedbam o neposredni izvršljivosti, ne zadošča za izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da dolžnikova obveznost izpraznitve in izročitve ne izhaja iz obeh listin. V 14. točki, na katero se v pritožbi sklicuje upnik, so navedene le obveznosti najemnika, v 16. členu pa je določeno, kdaj lahko lastnik odpove najemno pogodbo (krivdni razlogi iz 103. člena SZ-1). 112. člen Stanovanjskega zakona določa, da lahko lastnik odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 90 dni. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da se najemna pogodba ob sporu odpoveduje s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, iz česar smiselno izhaja, da bi notarska listina lahko bila podlaga za neposredno izvršljivost. Vendar pa se mora zahtevek po 112. členu SZ-1 glasiti na odpoved najemne pogodbe. Takšna pa mora biti izjava v notarski listini, da bi lahko bila izvršilni naslov.

Notarski zapis je lahko neposredno izvršljiv, ob pogojih, ki so določeni v čl. 17 in 20a ZIZ, če bi v njemu zavezanec izrecno dovolil upniku, da lahko ob zapadlosti terjatve predlaga neposredno izvršbo in sicer, da se najemna pogodba odpove in da se bo v tem primeru iz nepremičnin tudi izselil in jih izročil. Le v tem primeru velja, da kadar dolžnik ni izpolnil te obveznosti, upnik ne potrebuje sodne odločbe, ki bi jo moral v primeru spora pridobiti v pravdnem postopku. V notarski listini mora biti obveznost opredeljena enako kot v zahtevku, saj takšna listina dejansko nadomesti pravnomočno sodbo. Zato ni dovolj, da so v njej navedene le stranke, pač pa je bistveno, da je navedena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti, torej njegova zaveza, da bo nekaj storil. To pa zgolj naštevanje pravic in obveznosti v pogodbi ni. Če zahteva upnik izselitev in izpraznitev, zaradi odpovedi najemne pogodbe ali poteka časa, bi morala ta obveznost izrecno izhajati iz notarskega zapisa tako, da se jo lahko neposredno izvrši. Tega pa v listini ni, kar je sodišče pravilni zaključilo, zato je pravilno predlog za izvršbo zavrnilo.

Pritožnik v pritožbi ne pove, v čem vidi bistveno kršitev določb izvršilnega postopka, pritožbeno sodišče pa le-teh ni našlo. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (ZPP čl. 353). Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.