Jedro

Bistveno je vprašanje, ali je tožnica izpolnila pogoj za napredovanje iz 4. alineje 11. člena Pravilnika, ki mora biti podan kumulativno z ostalimi pogoji iz tega člena (da je ostale pogoje izpolnila ni sporno). Sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer presegla potrebnih skupnih 38 točk, vendar pa od tega ni zbrala najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice, ki ima strokovni naslov profesorica slovenščine in univerzitetna diplomirana etnologinja in je zaposlena v Šolskem centru A., na Ekonomski šoli, v naziv svetnica. Iz obrazložitve izhaja, da je imela tožnica naziv svetovalec več kot pet let, da je pri svojem delu nadpovprečno uspešna, da je uspešno končala programe strokovnega izpopolnjevanja, s katerimi je zbrala več kot zahtevanih sedem točk, da pa ne izpolnjuje pogoja iz 4. alineje 11. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 54/2002), po katerem bi morala tožnica opraviti različna dodatna strokovna dela in zbrati najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. Za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi točkami, so bile tožnici odmerjene tri točke po 8. alineji c) oddelka 20. člena za sodelovanje v državnem projektu „Razmerje med razvijanjem in vrednotenjem sporazumevalne možnosti“. Potrdilo o sodelovanju v tem državnem projektu je tožnica poslala toženi stranki potem, ko je dne 16. 8. 2006 prejela poziv za dopolnitev predloga za napredovanje v naziv svetnica. Tožnica je poslala še druga dokazila, iz katerih pa ni razvidno, da se lahko vrednotijo v skladu s c) oddelkom 20. člena Pravilnika. Potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju se vrednoti po 19. členu. Iz fotokopije kazala knjige ... ni razvidno, da bi šlo za prevod knjige, ampak le za lektoriranje knjige, kar se vrednoti v skladu z b) oddelkom 20. člena Pravilnika, torej z dvema točkama, potrdilo o mentorstvu in recenzijah učencem v gibanju „Znanost mladini“ pa se prav tako vrednoti v skladu z b) oddelkom 20. člena Pravilnika. Ustanovitev in vodenje založbe B. sta nerelevantni za napredovanje v naziv svetnice, potrdilo o mentorstvu pripravnikom pa je že upoštevano pri vrednotenju v skladu z b) oddelkom 20. člena Pravilnika. Iz obrazložitve izhaja, da tudi prireditve ... in prireditve .... ni bilo mogoče vrednotiti v skladu s predlagano 2. alinejo c) oddelka 20. člena Pravilnika, po katerem se vrednoti javni koncertni nastop, gledališka predstava ali samostojna avtorska razstava likovnih del v organizaciji inštitucij na državnem nivoju. Ta člen predvideva, da je oseba, ki napreduje v naziv, tista oseba, ki razstavlja svoja dela. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je tožnica z opravljenim dodatnim strokovnim delom zbrala 49,5 točk po določbah a) oddelka 20. člena Pravilnika, 8,7 točk po določbah b) oddelka 20. člena Pravilnika in 3 točke v skladu s c) oddelkom 20. člena Pravilnika. Ker tožnica ni izpolnjevala vseh predpisanih pogojev iz 11. člena Pravilnika kumulativno, je tožena stranka predlog za njeno napredovanje v naziv svetnica zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka odločbe ni izdala v zakonitem roku. V nadaljevanju zatrjuje, da bi moralo biti višje vrednoteno lektoriranje, ne pa samo z dvema točkama za lektoriranje učbenika, delovnega zvezka in zbirke nalog oziroma vaj, atlasa ali sredstva, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet. Zatrjuje, da je sama zlektorirala osem knjig, od tega tri strokovno znanstvene in cel letnik revije ... . Ravnateljica je njeno delo označila za nadpovprečno uspešno, po njenem mnenju pa to po Pravilniku ni ustrezno ovrednoteno. Pravilnik tudi ne vrednoti urednikovanja, sama pa je uredila in pripravila za izdajo štiri knjige, ne upošteva strokovnih recenzij, njo pa so leta 1994 imenovali za recenzentko raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev za celotno območje C. in D. v okviru projekta „Uvajanje ljudi v znanost“, recenzije pa so bile objavljene v posebnem zborniku. Ministrstvo tudi ni upoštevalo zelo odmevne prireditve na vseslovenskem nivoju, to je razstave ..., ki so jo organizirani leta 2004 in za katero je sama pripravila celoten scenarij za otvoritveno slovesnost, pripravila učence, prireditev vodila, itd. Pravilnik ne vrednoti izvirnosti, ki bi morala biti vodilo profesorjevega dela. Leta 2000 je z vsemi učenci, ki jih je takrat učila, pripravila knjigo ..., o kateri so pripravili reportažo na televiziji, o njej pa so pisali tudi v Večeru in Štajerskem tedniku. Prepričana je, da je vsaka od teh dejavnosti vredna tri točke. Smiselno torej zatrjuje, da izpolnjuje pogoje za napredovanje in predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Navaja, da Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 105. členu določa osnovne pogoje za napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive. V četrtem odstavku 105. člena je določeno, da pogoje, način in postopek napredovanja v nazive določi minister. S Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive so podrobneje določeni pogoji za napredovanje v posamezne nazive. Postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v naziv poteka po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pogoje za napredovanje v naziv svetnik določa 11. člen Pravilnika in morajo biti kumulativno izpolnjeni. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožeča stranka uspešnost pri svojem delu izkazala, kar je tudi bilo upoštevano v postopku ugotavljanja pogojev za pridobitev pravice do napredovanja, ni pa izpolnila pogoja, ki določa, da mora imeti opravljena različna dodatna strokovna dela in zbranih od 38 točk najmanj 18 za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. Glede trditve tožeče stranke, da v Pravilniku ni urejeno oziroma je neustrezno urejeno lektoriranje in strokovne recenzije pa tožena stranka navaja, da je v skladu z 21. in 22. alinejo b) oddelka 20. člena Pravilnika predvideno vrednotenje lektoriranja in recenzij. Strokovne recenzije so ovrednotene z dvema točkama, če so opravljene v postopku potrjevanja učbenika, delovnega zvezka, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa priročnika ali učnega sredstva, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet, lektoriranje pa v primeru, da gre za lektoriranje učbenika, delovnega zvezka, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa priročnika ali učnega sredstva, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet. Pravilnik je navedeno delo predvidel kot dodatno strokovno delo in ga tudi ustrezno ovrednotil. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi na podlagi predlaganih dokazil tožeče stranke in Pravilnika pravilno ugotovila, da tožničinega lektoriranja in recenzij, ki so navedeni v predlogu za imenovanje, ni mogoče ovrednotiti s tremi oziroma dvema točkama, saj ni bilo razvidno, da bi bile knjige potrjene s strani pristojnega strokovnega sveta. Materialno pravna podlaga za vrednotenje je natančno opredeljena v navedenem Pravilniku, zato ni nobenega dvoma o tem, koliko točk ustreza posameznemu strokovnemu delu. Tožeča stranka je v svojem predlogu in tožbi navajala tudi urednikovanje in vrednotenje izvirnosti, ki pa po 20. členu Pravilnika ni urejeno kot dodatno strokovno delo, ki bi se lahko upoštevalo pri pridobitvi pravice do napredovanja. Glede prireditev na državnem nivoju, za kateri tožeča stranka navaja, da bi morale biti vrednotene s tremi točkami, pa tožena stranka navaja, da se po 2. alineji c) oddelka 20. člena Pravilnika vrednoti s tremi točkami javni koncertni nastop, gledališka predstava ali samostojna avtorska razstava likovnih del v organizaciji inštitucij na državnem nivoju. Sodelovanje pri pripravi razstave, scenarija za otvoritveno in zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad, režije, priprave kulturnega programa in vodenje otvoritvene slovesnosti, kot izhaja iz potrdila, ki ga je predložila tožeča stranka, se ne more vrednotiti v skladu z navedenim členom Pravilnika. Glede trditve tožeče stranke, da tožena stranka odločbe ni izdala v zakonitem roku pa tožena stranka navaja, da ima tožeča stranka v takšnem primeru na razpolago ustrezna pravna sredstva, poznejša izdaja odločbe pa ni razlog za njeno neveljavnost. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Pravilnik je bil sprejet na podlagi četrtega odstavka 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI, Uradni list RS, št. 12/1996), ki omogoča izobraževanje in napredovanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pravilnik v 11. členu določa, da lahko v naziv svetnik napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki: - je imel naziv svetovalec najmanj 5 let, - je uspešen pri svojem delu, - je uspešno končal programe strokovnega spopolnjevanja oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 7 točk ter - je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

Kako se vrednoti dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu določa 20. člen Pravilnika.

Bistveno v tem upravnem sporu je vprašanje ali je tožnica izpolnila pogoj za napredovanje iz 4. alineje 11. člena Pravilnika, ki mora biti podan kumulativno z ostalimi pogoji iz tega člena (da je ostale pogoje izpolnila ni sporno). Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka sicer presegla potrebnih skupnih 38 točk, vendar pa od tega ni zbrala najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

Člen 20 Pravilnika dodatna strokovna dela vrednoti z eno točko za dela navedena v oddelku a), z dvema točkama za dela navedena v oddelku b), s tremi točkami za dela navedena v oddelku c), s štirimi točkami za dela navedena v oddelku č), s petimi točkami za dela navedena v oddelku d), z osmimi točkami za dela navedena v oddelku e) in z desetimi točkami za dela navedena v oddelku f). Po tem določilu se torej najenostavnejša strokovna dela vrednotijo z eno točko, nato pa se postopno vse zahtevnejša strokovna dela vrednotijo z naraščajočim številom točk. Gre za napredovanje po ZOFVI, zato se lahko pri ocenjevanju upošteva le delavčevo dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno izobraževalnim delom, ki ga ureja ZOFVI. Merila iz Pravilnika, izdelana na podlagi ZOFVI, naj bi zagotavljala, da napredujejo le najboljši učitelji, ki poleg svojega rednega pedagoškega dela opravljajo tudi dodatno strokovno delo, ki pa je z osnovnim pedagoškim delom povezano.

Tožnici, ki meni, da bi moralo biti višje ovrednoteno lektoriranje knjig in revij, ni mogoče pritrditi. Kako se vrednoti lektoriranje je določeno v 22. alineji b) oddelka 20. člena Pravilnika, kjer je določeno, da se z dvema točkama vrednoti lektoriranje učbenika, delovnega zvezka, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa, priročnika ali učnega sredstva, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet, v skladu z 21. alinejo b) oddelka 20. člena Pravilnika pa se vrednoti strokovna recenzija učbenika, delovnega zvezka, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa, priročnika ali učnega sredstva, ki ga potrdil pristojni strokovni svet. S tremi točkami se po 6. alineji c) oddelka 20. člena Pravilnika vrednoti prva objava samostojnega prevoda strokovne knjige, objavljen prevod učbenika, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet, pa se vrednoti s štirimi točkami, kot to določa 6. alineja č) oddelka 20. člena Pravilnika. Avtorstvo priročnika, delovnega zvezka, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa ali učnega sredstva, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet se vrednoti s petimi točkami (3. alineja d) oddelka 20. člena Pravilnika), avtorstvo učbenika, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet pa z desetimi točkami (1. alineja f) oddelka 20. člena Pravilnika). Iz tega je razvidno, da Pravilnik pri določanju možnega števila točk za tovrstna strokovna dela upošteva nivo zahtevnosti, pri čemer pa izhaja iz tega, da gre za strokovna dela povezana z izobraževalnim in pedagoškim delom. Dejavnost na drugih področjih se torej pri odločanju o tem, ali so podani pogoji za napredovanje v naziv svetnik, ne more upoštevati.

Kar zadeva razstavo, za katero je tožnica pripravila scenarij za otvoritveno slovesnost, katero je vodila in pripravila učence, pa je ugotoviti, da je mogoče s tremi točkami ovrednotiti javni koncertni nastop, gledališko predstavo ali samostojno avtorsko razstavo likovnih del v organizaciji institucij na državnem nivoju (2 alineja c) oddelka 20. člena Pravilnika), tožena stranka pa je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da je mogoče odmeriti število točk po tej alineji le v primeru, ko gre za koncertni nastop, gledališko predstavo ali samostojno avtorsko razstavo osebe, ki napreduje. Tožničin prispevek pri gornji prireditvi pa bi bilo po mnenju sodišča mogoče vrednotiti z eno točko po 17 alineji a) oddelka 20. člena Pravilnika, torej z eno točko, kar pa ne bi spremenilo končne odločitve.

Tožena stranka je tako v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da pripadajo tožnici po 4. alineji 11. člena Pravilnika tri točke za sodelovanje v državnem projektu ... in torej ni zbrala potrebnih osemnajst točk za dodatna strokovna dela ovrednotena s tremi ali več točkami.

Tako je treba pritrditi toženi stranki, da ni podlage za napredovanje tožeče stranke v naziv svetnik, saj pogoj iz 4. alineje 11. člena Pravilnika, ki mora biti izpolnjen kumulativno z ostalimi v tem členu navedenimi pogoji, ni izkazan.

Na tožničino navedbo, da je ravnateljica njeno delo ocenila kot nadpovprečno uspešno, pa sodišče odgovarja, da je to ugotovila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, saj je to pogoj za napredovanje v naziv svetnik iz 2. alineje prvega odstavka 11. člena Pravilnika, vendar pa s tem še ni izpolnjen pogoj iz 4. alineje 11. člena Pravilnika.

Pritrditi je tudi trditvi tožene stranke, da okoliščina, da tožena stranka ni izdala odločbe v z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) določenem roku na pravilnost in zakonitost odločbe ne vpliva, tožeča stranka pa bi lahko, ker akt ni bil izdan in vročen v predpisanem roku, torej zaradi molka organa, sprožila upravni spor na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS, Uradni list RS, št. 50/1997 s spremembami), katerega je uporabiti v skladu s 104. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Tožena stranka je nato (sicer z zamudo) akt izdala in samo dejstvo, da ni bil izdan v predpisanem roku, ne vpliva na njegovo pravilnost in zakonitost. Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1, ki določa, da se v postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločanje na glavni obravnavi in seji ter na pooblastila sodišč glede odločanja (51. do 72. člen ZUS-1).