Jedro

Obstoječi tlorisni gabariti se s predvideno rekonstrukcijo ne spreminjajo, zato soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, skladno z določbo 5. alineje tretjega odstavka 15. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper, ni potrebno.

Tožeče stranke bi sicer morale biti, na podlagi drugega odstavka 133. člena ZUP, o spremembi zahtevka (iz predloga za spremembo gradbenega dovoljenja v predlog za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega objekta) obveščene, vendar pa kršitev ni vplivala na zakonitost odločbe, saj se dejanska podlaga po ustni obravnavi, na kateri sta bili navzoči tožeči stranki, ni spremenila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje investitorju gospodarski družbi A. d.o.o., dovolil rekonstrukcijo obstoječega poslovnega objekta s spremembo namembnosti v turistični apartma „B.“ z dozidavo in gradnjo bazena, na parc. št. 530 in 531, obe k.o. C. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je investitor dne 30. 5. 2011 vložil vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja št. 351-442/00-vž z dne 19. 10. 2000, ki jo je dne 2. 9. 2011 spremenil v vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega poslovnega objekta s spremembo namembnosti. Obstoječi poslovni objekt je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim dovoljenjem št. 351-442/00-vž z dne 19. 10. 2000, kar je skladno s tretjim odstavkom 54. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Območje nameravane gradnje se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper (v nadaljevanju Odlok o PUP) upoštevaje Dolgoročni plan Občine Koper in Družbeni plan Občine Koper ter Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper. Območje gradnje se nahaja znotraj območja za poselitev, območja za turistične dejavnosti, s prostorsko enoto KBT-1. Iz grafičnih prikazov obstoječe situacije in ob primerjavi podatkov iz lokacijskega dovoljenja za dne 6. 1. 2000 (glede višinskega gabarita, tlorisnega gabarita ter kote kleti praga in venca), je mogoče zaključiti, da je bil objekt, ki je predmet rekonstrukcije, zgrajen v skladu z ustreznimi upravnimi dovoljenji, zato glede na to, da je rekonstrukcija predvidena v obstoječih tlorisnih gabaritih, upoštevaje 15. člen Odloka o PUP, zaradi odmikov ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Upravni organ prve stopnje je ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je zahtevi investitorja ugodil in izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je s svojim sklepom in odločbo št. 35108-440/2011/NI-5 z dne 27. 3. 2012 pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo.

Tožeči stranki s tožbo izpodbijata odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navajata, da je bila v zadevi dne 24. 8. 2011 opravljena ustna obravnava upoštevaje prvotno investitorjevo zahtevo, ki pa je bila spremenjena dne 2. 9. 2011. O spremembi zahteve tožeči stranki nista bili obveščeni. Upravni organ prve stopnje javne obravnave po spremenjeni investitorjevi zahtevi ni opravil, zato so bila kršena pravila o kontradiktornosti postopka in pravice do izjave stranke, s čemer je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

Nadalje očitata kršitev materialnega prava v zvezi z odmikom objekta od parcelne meje parcele, ki je last tožeče stranke. Tožeči stranki zatrjujeta, da v konkretnem primeru ne gre za gradnjo v obstoječih tlorisnih gabaritih. Tlorisni gabarit objekta namreč zadeva cel objekt, tako del ob meji, kot tudi ostale dele. V konkretnem primeru pa je, čeprav je ob meji parcele prvega tožnika morda res enak, z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem dovoljen investitorjev objekt drugačen in bistveno večji od obstoječega. Tlorisni gabariti torej niso enaki, zato ni mogoče opravičevati premajhnega odmika z določbami 5. alinee drugega odstavka 15. člena PUP. Najmanjši možni gabarit bi lahko bil 1,835 m, dejanski odmik gradnje od sosednje parcele, ki je last prvotožeče stranke pa znaša le 0,62 m. Izpodbijano gradbeno dovoljenje pa tudi ni skladno z določbami 16. do 18. člena PUP, ki določajo, da se na območju gradnje lahko zgradi stanovanjsko stavbo z največ dvema enotama, pri čemer bruto tlorisna površina ne sme presegati 400 m2. Tožeča stranka namerava zgraditi turistični apartma s kar 397,36 m2. Po mnenju tožeče stranke glede na to, da gre za počitniški apartma investitor nima namena zgraditi le en apartma ali mogoče dveh, kar je še dopustno na podlagi določb PUP, ampak gotovo vsaj pet apartmajev, to pa je v nasprotju z določbami PUP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi in ji povrne njene stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Prizadeta stranka-investitor A. d.o.o. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožečih strank, da so bila v postopku kršena določila PUP glede odmikov, saj se nameravana gradnja delno nanaša na rekonstrukcijo obstoječega legalno zgrajenega objekta, delno pa za dozidavo. Glede dozidave so vsi odmiki od parcelnih mej 4 m in več. Glede rekonstrukcij obstoječih objektov je Odlok PUP jasen in v primeru legalno zgrajenega objekta dopušča manjši odmik brez soglasja sosedov. V zvezi s kršitvijo pravil postopka pa navaja, da je nameravana gradnja ostala ves čas postopka identična, po vložitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja se je spremenilo le ime vloge, projektna dokumentacija pa ostala nespremenjena, kar je očitno tudi iz same spisne dokumentacije.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je investitor A. d.o.o (v nadaljevanju prizadeta stranka) pri upravnem organu prve stopnje vložil zahtevo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja št. 351-442/00-Ž z dne 19. 10. 2000 zaradi rekonstrukcije obstoječega nestanovanjskega objekta s spremembo namembnosti-turistični apartma „B.“ in dozidavo bazena na parc. št. 530 in 531, obe k.o. C. Območje nameravane gradnje se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper (Odlok o PUP) prostorska enota KBT-1. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je bila v zadevi dne 24. 8. 2011 opravljena ustna obravnava, iz zapisnika katere izhaja, da je predstavnik prvotožeče stranke soglašal z nameravano spremembo namembnosti in rekonstrukcijo, tako kot je prikazana v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 090323, z datumom junij 2010, ki ga je izdelala družba D. d.o.o. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je na podlagi ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da je objekt, ki je predmet rekonstrukcije že zgrajen, investitor dne 2. 9. 2011 vlogo spremenil tako, da je zahteval izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega objekta s spremembo namembnosti v turistični apartma z dozidavo in novogradnjo bazena, ne da bi spreminjal že navedeno projektno dokumentacijo. V zadevi pa tudi ni sporno, da je investitor izkazal pravico graditi in da si je za sporno gradnjo pridobil vsa potrebna soglasja.

Neutemeljen je ugovor tožeče stranke glede odmika obstoječega objekta od zemljišča s parc. št. 532 k.o. C., v lasti prvotožeče stranke. Odlok o PUP v drugem odstavku 15. člena sicer za nove gradnje in dozidave določa minimalni odmik objekta od meje parcele, namenjene gradnji 4 m. V 5. alinei tretjega odstavka 15. člena pa določa, da v primeru gradnje v obstoječih tlorisnih gabaritih ni potrebno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, tudi v primeru gradnje na parcelni meji. Glede na to, da se obstoječi tlorisni gabariti s predvideno rekonstrukcijo v delu, kjer je odmik od objekta od parcelne meje prvotožeče stranke manjši od minimalno predvidenega odmika ne spreminja, je uporaba izjeme od predpisanega minimalnega odmika, ki je določena v 5. alinei tretjega odstavka 15. člena Odloka o PUP pravilna in v skladu z namenom citirane določbe Odloka o PUP. Ugovor tožeče stranke, da je na drugem delu investitor predvidel gradnjo bazena in spremembe tlorisnih gabaritov na odločitev ne more vplivati, saj se odmik objekta, ki se rekonstruira na spornem območju ne spremeni, sprememba namembnosti pa na odločitev v zadevi ne vpliva.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je investitor, na poziv upravnega organa prve stopnje, po tem ko je bilo ugotovljeno, da je bil poslovni objekt, ki je predmet rekonstrukcije že zgrajen, spremenil svoj predlog za spremembo gradbenega dovoljenja v predlog za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega poslovnega objekta s spremembo namembnosti in gradnjo bazena. Po določbi prvega odstavka 133. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek, ne glede na to ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka glede na to, da je bil objekt, ki je predmet rekonstrukcije že zgrajen prvotni predlog za spremembo gradbenega dovoljenja, spremenila v predlog za rekonstrukcijo obstoječega objekta. Tožeče stranke bi sicer morale biti na podlagi drugega odstavka 133. člena ZUP o spremembi zahtevka obveščene, zato so bila s tem, ko upravni organ prve stopnje o spremembi zahtevka ni obvestil tožečih strank kršena pravila postopka. Glede na to, da sprememba zahtevka na varstvo pravic in interesov tožečih strank v postopku ni vplivala, navedena kršitev ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka. Po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP je namreč bistvena kršitev pravil postopka podana, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Glede na to, da se dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe po ustni obravnavi, na kateri sta bili navzoči tožeči stranki in jima je bila dana možnost, da v tem postopku zavarujeta svoje pravne interese ni spremenila, po mnenju sodišča ni podana zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka. Upoštevaje tretji odstavek 15. člena Odloka o PUP pa tudi sicer soglasje soseda, v primeru rekonstrukcije obstoječega objekta ni potrebno, zato je neupošteven tudi ugovor prvotožeče stranke, da je soglasje k predvideni gradnji dala v zmoti. Tožeča stranka pa tudi sicer ne obrazlaga v čem naj bi bila podana zmota v izjavi, glede na to, da se dejansko stanje v naravi in projekt, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja, nista po ustni obravnavi v ničemer spreminjala.

Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranka, da sporna rekonstrukcija nasprotuje določbam 16. do 18. člena Odloka o PUP. Iz 18. člena Odloka o PUP v povezavi s 17. členom izhaja, da ima lahko stavba največ dve enoti, bruto tlorisna površina objekta pa ne sme presegati 400 m2 (drugi odstavek 16. člena Odloka o PUP). Iz predmetne projektne dokumentacije izhaja, da je navedeno spoštovano, saj je v objektu predviden en turistični apartma, objekt pa je bruto tlorisne površine manjše od 400 m2. Morebitna neskladnost izvedene gradnje po predmetnem gradbenem dovoljenju pa ni predmet tega postopka. Pa tudi sicer stranski udeleženci v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta ščitijo svoj pravni položaj z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih so dosegli položaj stranskih udeležencev in so z njimi povezane koristi določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Stranski udeleženec ima namreč pravico udeleževati se postopka le, če izkazuje svoj pravni interes (prvi odstavek 43. člena ZUP), to je, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Ugovori, ki se nanašajo na morebitne spremembe tlorisnih gabaritov in notranje ureditve novogradnje, ki ne vplivajo na pravno zavarovani položaj tožečih strank tako tudi iz tega razloga v zadevi niso upoštevni.

Glede na navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi svoje stroške postopka.