9. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Maje Vrtačnik in drugih, ki jih zastopa Blaž Mrva, odvetnik v Ljubljani, ter Sonje Müller Labernik in Ane Marije Kovač na seji dne 9. junija 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za središče Bleda – III. (Uradni list RS, št. 99/02) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za središče Bleda (Uradni list RS, št. 39/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za središče Bleda (v nadaljevanju Odlok), ker ureja razširitev Vile Bogatin (Diagnostičnega centra Bled) v neposredni bližini Blejskega jezera in Blejskega gradu, gradnjo parkirišč in dovoza ter hkrati rušitev objekta Pod skalo 14 (pravilno Pod skalo 6). Ta objekt naj bi bil varovan kot kulturna dediščina, ki naj bi ga bilo dovoljeno le obnavljati. Poleg tega naj bi Občina v izpodbijanem odloku ta objekt napačno označila Pod skalo 14, čeprav naj bi bil sporni objekt lociran Pod skalo 6. Postopek sprejemanja Odloka naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 35. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN), ker naj Občina ne bi pridobila projektnih pogojev Zavoda za varstvo naravne dediščine in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zato naj izdelovalec izvedbenega prostorskega akta pri pripravi ne bi mogel upoštevati pogojev, ker naj jih oba zavoda ne bi poslala. Pobudniki navajajo, da bi Občina morala ponovno zaprositi za izdajo pogojev pred izdelavo izpodbijanega akta, saj bi se lahko nanje sklicevali in zahtevali ustrezna pojasnila ali popravke, če bi bili seznanjeni z njimi ob javni razgrnitvi. Občina naj bi na isti seji sprejemala tako planski dokument kot izpodbijani odlok. V času javne razgrnitve naj bi sodelovali le nekateri občani, ker naj drugi ne bi bili na primeren način obveščeni. Občani naj bi po javni razgrnitvi zbrali podpise več kot 5 odstotkov volilnih upravičencev. Sklep o javni razgrnitvi naj bi bil objavljen v Uradnem listu, kar pa naj ne bi bil primeren način obveščanja po 38. členu ZUN. Na javni razgrnitvi naj bi bila predstavljena gradnja v površini 204 m2, v izpodbijanem aktu pa naj bi objekt meril 490 m2. Občina naj ne bi pridobila soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ker njegov dopis z dne 3. 7. 2002 naj ne bi bil označen kot soglasje. V tem dopisu naj ne bi bilo pojasnjeno, zakaj organ odstopa od svoje lastne opredelitve, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za objekt kulturne dediščine. Soglasje naj bi izdal krajevno nepristojen organ. Občina naj tudi ne bi pridobila pravilnega soglasja Zavoda za varstvo naravne dediščine, ker bi naj bil njegov dopis št. 2-III-23/12-O-02/MB z dne 12. 6. 2002 sam s seboj v nasprotju. Rušenje spornega objekta, ki naj bi bil kulturna dediščina, naj bi bilo v neskladju z 48. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in nasl.– v nadaljevanju ZVKD). Sporna gradnja naj bi bila tudi v varovanem pasu Blejskega jezera in gradu. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče skrbno preuči zatrjevane kršitve, ker je Občina v preteklosti že dokazala, da prostorske akte prilagaja kapitalsko močnim investitorjem na škodo občanov in v nasprotju z zakonsko predvidenimi postopki.

2.Pobudniki so poslali več dopolnitev pobude, dne 5. 4. 2005 pa sta Maja Vrtačnik in Štefan Prskalo v dopolnitvi pobude predlagala še oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za središče Bleda ( v nadaljevanju Odlok za Hotel Labod) v delu, ki se nanaša na Hotel Labod. V tej dopolnitvi navajata, da so k pobudi pristopili tudi sosedje Marko Labernik, Sonja Müller Labernik, Franc Skodlar ter občinska svetnica Ana Marija Kovač. Pobudniki navajajo, da je bil Odlok za Hotel Labod sprejet v neskladju s 43. členom ZUN in z državnimi planskimi dokumenti. Poleg tega v tej dopolnitvi pobude obširno navajajo, da so jim s posameznimi akti in dejanji Občine in Diagnostičnega centra kršene človekove pravice.

3.Občina odgovarja, da je izpodbijani Odlok sprejela po postopku, določenem z ZUN. Program priprave izpodbijanega akta naj bi bil sprejet dne 19. 12. 2001, javna razgrnitev naj bi trajala od 5. 2. 2002 do 7. 3. 2002 v prostorih Občine. Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi naj bi bil objavljen v sredstvih obveščanja. Javna obravnava naj bi bila dne 28. 2. 2002. Osnutek Odloka naj bi bil sprejet dne 13. 3. 2002, stališča Župana do pripomb naj bi bila obravnavana dne 29. 5. 2002, predlog Odloka pa dne 23. 10. 2002. Iz primerjave besedila javno razgrnjenega osnutka ter sprejetega Odloka naj bi izhajalo, da gre za smiselno nadgradnjo zapisanega besedila in konkretnejše postavljena urbanistična pravila. Te spremembe naj ne bi bilo mogoče razlagati kot bistvene spremembe osnutka, temveč zgolj kot konkretizacijo pravil ravnanja pri načrtovanju objekta na območju Vile Bogatin. Do spremembe besedila naj bi prišlo prav zaradi pripomb na javni obravnavi in javni razgrnitvi. Grafična prikaza, vključno z gradbeno mejo, naj se ne bi razlikovala glede na osnutek. Občina naj bi v skladu s programom priprave zaprosila pristojne organe za izdajo pogojev za pripravo izpodbijanega akta. Pogojev naj ne bi poslala Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod za varstvo naravne dediščine. Vendar sta v postopku sprejemanja izpodbijanega akta oba organa dala soglasje. Pridobljeno naj bi bilo kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Območna enota Kranj naj bi bila le organizacijska enota Zavoda. Napačna označitev objekta Pod skalo 14 naj bi izhajala iz geodetskih podlag. Geodetska podlaga, na kateri naj bi bila prikazana grafična ponazoritev območja, naj bi bila sestavni del Odloka. V seznamu kulturne dediščine naj bi bil objekt evidentiran kot profana stavbna dediščina in naj bi bil vpisan v register kulturne dediščine, kar pa naj ne bi pomenilo, da naj bi bil objekt varovan kot kulturni spomenik. Zanj naj ne bi bil vzpostavljen pravni režim varstva. Odlok o razglasitvi Blejskega gradu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 in 22/02– v nadaljevanju Odlok o Blejskem gradu) naj bi res določal 150 metrski varovani pas od obale jezera, kar pa naj še ne bi pomenilo, da se na tem območju ne bi smelo graditi.

B. – I.

4.Odlok je bil sprejet v času veljavnosti ZUN. Na podlagi 173. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1) izpodbijani akt še velja in ga zato Ustavno sodišče lahko presoja. Pobudniki so sosedje sporne gradnje, zato izkazujejo pravni interes. Pobudnika Maja Vrtačnik in Štefan Prskalo sta v dopolnitvi pobude z dne 5. 4. 2005 navedla, da se pobudi pridružujejo tudi sosedje Marko Labernik, Sonja Müller Labernik in Franc Skodlar ter občinska svetnica Ana Marija Kovač. Glede na izkazan pravni interes prvotnih pobudnikov Ustavno sodišče pravnega interesa navedenih oseb ni posebej ugotavljalo.

5.Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za središče Bleda (Uradni list št. 90/98 – Odlok98) je v 46. členu urejal ureditveno enoto Bogatin (I 2). V tej ureditveni enoti so dopustne naslednje dejavnosti: zdravstvo, gostinstvo in trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah kot dopolnilna ponudba osnovni namembnosti objekta pod pogojem, da ne presega ene tretjine površine pritličja. V tej določbi je bilo že načrtovano, da se obstoječi objekt Pod skalo 14 (pravilno Pod skalo 6) nadomesti z novogradnjo. V 46. členu Odloka98 so bili določeni tudi pogoji za oblikovanje tega objekta. In le ti so bili z izpodbijanim Odlokom spremenjeni (spremenjeni so gradbena meja, višina in orientacija objekta, naklon strehe in parkirišča). Napačna številčna oznaka spornega objekta izhaja iz geodetskih podlag, vendar je iz gradiva pripravljenega za Občinski svet, ki so ga predložili pobudniki razvidno, da gre za objekt Pod skalo 6.

6.Zatrjevanje pobudnikov, da izpodbijani akt ne temelji na planskem dokumentu, je neutemeljeno. Odloka ni mogoče povezovati z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02 – Prostorski plan). S spremembami Prostorskega plana je bila spreminjana namenska raba zaradi širitve drugih stavbnih zemljišč v Občini. Te spremembe niso bile podlaga za Odlok, saj je bila namenska raba tega območja že določena s planskim dokumentom prejšnje Občine Radovljica. V obravnavanem primeru gre le za spremembo in dopolnitev oblikovanja objekta Pod skalo 6 v ureditveni enoti Bogatin.

7.Iz podatkov in navedb v odgovoru na pobudo in iz listinske dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je postopek priprave in sprejemanja izpodbijanega akta potekal v skladu z določbami ZUN. Na podlagi obrazložene pobude investitorja je Župan odločil, da Občina prične s postopkom sprememb in dopolnitev Odloka. Na predlog Župana je Občinski svet sprejel program priprave (36. člen ZUN). Občina je v skladu s programom priprave pozvala vse organe in organizacije, ki v postopku sprejemanja izvedbenega prostorskega akta dajejo mnenja in soglasja. Na podlagi teh mnenj je bil izdelan osnutek Odloka. Osnutek je bil javno razgrnjen na oglasni deski Občine od 5. 2. 2002 do 7. 3. 2002 dni (37. člen ZUN). Med javno razgrnitvijo je bila dne 28. 2. 2002 organizirana javna obravnava (38. člen ZUN), po končani javni razgrnitvi so bila pripravljena stališča do pripomb in posredovana Občinskemu svetu z osnutkom izpodbijanega akta. Občina je o razgrnitvi izpodbijanega akta obvestila občane tako, da je bil sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in v Gorenjskem glasu.

8.Pobudniki zatrjujejo, da je bila na javni razgrnitvi predstavljena gradnja v izmeri 204 m2, v izpodbijanem aktu pa je načrtovan večji objekt. Trditev pobudnikov ne drži, saj iz grafičnih prilog, ki so jih predložili sami pobudniki, izhaja, da je bila razgrnjena novogradnja na lokaciji Pod skalo 6 v izmeri 490 m2.

9.Sporni objekt Pod skalo 6 je vpisan v zbirni register dediščine na podlagi sklepa Ministrstva za kulturo št. ZRD-03-1275 z dne 12. 7. 2000 kot profana stavbna dediščina, vendar ne gre za kulturni spomenik, saj zanj ni bil sprejet akt o razglasitvi z varstvenim režimom. Prav zaradi navedenega vpisa je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi sodeloval v postopku priprave sprejemanja izpodbijanega akta. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena ZVKD tega člena namreč ni mogoče sprejeti prostorskega izvedbenega akta, če ni pridobljeno kulturnovarstveno mnenje.

10.Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je dne 3. 7. 2002 Občini poslal dopis, v katerem je ugotovil, da je izdelovalec prostorskih ugotovitvenih pogojev upošteval njegove zahteve iz predhodnega mnenja. Zato je soglašal s predlaganimi spremembami Odloka. Ta dopis sicer res ni bil poimenovan kot kulturnovarstveno mnenje, vendar po vsebini to je. Očitek pobudnikov, da tega mnenja ni izdal krajevno pristojen organ – Območna enota Kranj, je neutemeljen. Vlada je na podlagi Sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 20/02 – Sklep), ki je bil izdan na podlagi 81. člena ZVKD in ki je veljal v času izdaje kulturnovarstvenega mnenja, določila, da se organizacijske enote pripojijo k zavodu, ki postane njihov pravni naslednik in prevzame njihove pravice in obveznosti. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je torej pristojen za dajanje mnenja po tretjem odstavku 43. člena v povezavi z 21. členom ZVKD.

11.Očitek pobudnikov, da je izpodbijani predpis v neskladju z Odlokom o Blejskem gradu, ki določa kot vplivno območje oddaljenost 150 m od jezerskega brega, je neutemeljen. Prav zaradi razglasitve tega vplivnega območja je v postopku sprejemanja Odloka je sodeloval tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj. Dne 12. 6. 2002 pod št. 2-III-23/12-O-02/MB je izdal soglasje k izpodbijanemu aktu. Ugotovil je, da na območju, na katerega se nanaša izpodbijani akt, ni naravnih vrednot.

12.Zatrjevanje pobudnikov, da je izpodbijani akt v neskladju z 48. členom ZVKD, je neutemeljeno, saj ta določba le na splošno ureja prepoved škodljivega ravnanja z dediščino in spomenikom. Sam Odlok o Blejskem gradu ne prepoveduje gradnje na varovanem območju. V vsebinsko primernost mnenj strokovnih institucij pa se Ustavno sodišče ne more spuščati, ker gre za strokovna in ne pravna vprašanja.

13.V postopku za preizkus pobude Ustavno sodišče tudi ne presoja kršitev človekovih pravic s posamičnimi akti. Zato teh trditev pobudnikov ni upoštevalo.

14.Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

B. – II.

15.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

16.Pobudniki izpodbijajo Odlok o Hotelu Labod, ki načrtuje dozidavo pritlične etaže na južni fasadi v maksimalni velikosti 80 m2 (zimski vrt) zaradi neskladja s 67., 70. in 72. členom Ustave. Pobudniki niso izkazali, s čim naj bi izpodbijani odlok neposredno posegel v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Hotel Labod se nahaja na Cesti svobode 8, pobudniki pa bivajo v ulici Pod skalo oziroma na Grajski cesti in ne mejijo s spornim objektom. Z morebitno razveljavitvijo ali odpravo izpodbijanega odloka se njihov pravni položaj ne bi izboljšal. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za začetek postopka, je bilo treba pobudo zavreči.

C.

17.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno, prvo točko izreka pa s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Škrk in sodnik Čebulj.

Predsednik dr. Janez Čebulj