Jedro

Ali bo otrok po dopolnjenem tretjem letu starosti res dosegel, s strani centra za socialno delo predvideno stopnjo samostojnosti in hkrati z očetom zgradil zaupen odnos, v posledici česar bi bili zanj koristnejši dvakrat tedenski stiki z očetom, bo mogoče z gotovostjo ugotoviti šele kasneje. Zato vnaprejšnja razširitev stikov na dvakrat tedensko ob dopolnjenem otrokovem tretjem letu starosti ni pravilna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se izrek glasi: „1. Stiki mld. B. z njegovim očetom, določeni med strankama na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. N 3/2008 z dne 31.1.2008 se spremenijo tako, da se določijo enkrat tedensko in sicer v torek med 15.30 uro in 18.45 uro, pri čemer je oče dolžan mld. B ob začetku posameznega stika prevzeti pri materi in ga ob zaključku stika vrniti materi.

2. Mesečna obveznost plačila preživnine toženca za preživljanje mld. B. G., dogovorjena med strankama na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. N 3/2008 z dne 31.1.2008, zvišana z obvestilom CSD Kranj, številka 1201/80/2008, z dne 31.3.2008, na 115,12 EUR, se poveča s 1.10.2008 na 150,00 EUR mesečno.

Do pravnomočnosti sodbe zapadle zneske povečane preživnine je toženec dolžan plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospele zneske preživnine pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec.

V primeru zamude je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlih in neplačanih povečanih preživninskih zneskov ter v primeru izvršbe zaradi izterjave terjatve po tej sodbi plačati zamudne obresti od stroškov izvršbe od dneva izdaje sklepa o izvršbi dalje.

3. Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače (stike le do 18.30 ure), se zavrne.

4. Toženec je dolžan plačati tožničine pravdne stroške postopka na prvi stopnji v višini 601,06 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, po poteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev do plačila.“ Sicer se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

Toženec je dolžan tožnici plačati njene stroške pritožbenega postopka v višini 140,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje določilo stike mld. B. G. z očetom Z. G. enkrat tedensko v torek med 15.30 uro in 18.45 uro, od 23.7.2010 pa tudi v četrtek med 15.30 uro in 18.45 uro (1. točka izreka). Preživnino, določeno med pravdnima strankama na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. N 3/2008 z dne 31.1.2008 ter zvišano z obvestilom CSD z dne 31.3.2008, pa je povišalo na 135 EUR mesečno (2. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (5. točka izreka). V presežku je zahtevek tožnikov sodišče prve stopnje zavrnilo (3. in 4. točka izreka).

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in spremeni prvostopno sodbo v izpodbijanem delu tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oziroma podredno razveljavi prvostopno sodbo v izpodbijanem delu in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavo in odločitev. Navaja, da sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo dosedanjega nerednega izvajanja stikov, kot tudi ne otrokove stiske ob izvajanju stikov, kot tudi ne postopnosti privajanja na stike z očetom, saj starost treh let ne pomeni nujno večje samostojnosti in manjše odvisnosti otroka od starša, ki ga preživlja, temveč je navedeno zgolj predvidevanje. Sodišče odločitve ni oprlo na nobeno ugotovljeno dejstvo, ki bi potrjevalo potrebo in korist otroka po stikih, določenih dvakrat tedensko. Ko in če bo oče enkrat tedenske stike zmogel in redno vzdrževal, bo lahko pred CSD ali sodiščem uveljavljal pogostejše stike s tožnikom. Sodišče ni presojalo otrokovih koristi ob tako določenih stikih, v tem delu je odločitev nepreverljiva. Sodišče tudi ni obrazložilo koristi otroka, katere naj bi izhajale iz stikov določenih do 18.45 ure in ne do predlagane 18.30 ure. V tem delu je odločilo zgolj v korist očeta z obrazložitvijo, da daje očetu možnost, da je nekoliko več z otrokom. V zvezi s preživnino pa sodišče ugotovitve, da znaša očetov dohodek 66% materinega, ni izpeljalo pri določitvi višine preživnine v tem razmerju. Poleg tega bi sodišče pri določitvi preživnine moralo upoštevati potrebe upravičencev, to je mladoletnih otrok in ne, kot je to storilo z izpodbijano sodbo, kjer je upoštevalo predvsem pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče bi moralo določiti preživnino upoštevajoč dejstvo, da povečini tisti od staršev, pri katerem otrok živi, za otroka krije določen del njegovih izdatkov nad svojo preživninsko obveznostjo. Prezrlo je tudi, da tožnica preživlja še enega šoloobveznega otroka. Pri odločitvi o stroških postopka, bi sodišče moralo upoštevati razlog za vložitev predmetne tožbe, ki je bil izključno v neizvrševanju stikov s strani toženca in povečani stroški preživljanja. Napačna je tudi ugotovitev, da je tožeča stranka glede preživnine le delno uspela, saj je uspela v pretežnem delu.

V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da so s sodbo določeni tedenski stiki premalo in predlaga sodišču, ki bo pritožbo reševalo, da se stiki časovno povečajo, s čimer soglaša tudi CSD. Ugotavlja, da je B. fizično in psihično dovolj razvit in ob prevzemu ni čutiti nikakršnega odpora pri njem, zato ni razloga, da ne bi prišlo do podaljševanja stikov. Dalje navaja, da je znesek stroškov za otroka, ki ga navaja tožnica oderuški. Navaja, da skrbi tudi za hči I., ki študira v L., katere potrebe glede študija so bistveno manjše, kot jih navaja tožnica za B. in za njo prav tako plačuje preživnino. Stroške pritožbe naj plača pritožnica sama.

Pritožba je delno utemeljena.

O stikih: Pri odločanju o stikih otroka z enim od staršev, kadar le ti ne živijo skupaj, mora sodišče odločiti, upoštevajoč otrokovo korist (1. in 4. odst. 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinski razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR), kot tudi 4. odst. 421. člena ZPP).

V postopku na prvi stopnji je sodišče pridobilo mnenje Centra za socialno delo, iz katerega izhaja, kot povzema sodišče prve stopnje v sodbi, da zaradi vznemirjenosti, ki jo kaže otrok ob vrnitvi k materi po stikih z očetom, pogostejši stiki kot enkrat tedensko ne bi bili v korist otroka, saj komunikacija med staršema, ki bi morala stike prilagajati zmožnostim otroka, ni mogoča. Iz mnenja Centra za socialno delo tudi izhaja, da je omenjena vznemirjenost posledica razvojnega obdobja, v katerem je otrok, pri čemer naj bi bila starost treh let tista starost, ko naj bi otrok razvojno dozorel in postal samostojnejši. Upoštevajoč takšne ugotovitve, je sodišče prve stopnje poleg stikov v torek, določilo po dopolnjenem tretjem letu starosti otroka, stike tudi v četrtek. Pritrditi je pritožbi, da otroci posameznih razvojnih stopenj ne dosežejo v enaki starosti. Na čas, v katerem otrok doseže posamezno razvojno fazo vplivajo različne okoliščine, ki jih v času odločanja v konkretnem primeru ni mogoče z gotovostjo predvideti. Poleg večje samostojnosti otroka bo na privajanje na stike s tožencem in s tem zmanjšanje stresa ob stikih vplivalo tudi redno izvrševanje že določenih enkrat tedenskih stikov, kar je prav tako nemogoče vnaprej zagotoviti. Ali bo B. po dopolnjenem tretjem letu starosti res dosegel, s strani centra za socialno delo predvideno stopnjo samostojnosti in hkrati s tožencem zgradil zaupen odnos, v posledici česar bi bili zanj koristnejši dvakrat tedenski stiki z očetom, bo tako mogoče z gotovostjo ugotoviti šele kasneje. Takrat bodo tudi izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih bo toženec lahko zahteval spremembo s to sodbo določenih stikov.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako v delu, kjer je določilo stike dvakrat tedensko po 23.7.2010, ko bo otrok dopolnil starost treh let, napačna, saj ob odločanju ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da bi bila razširitev stikov ravno po otrokovem dopolnjenem tretjem letu starosti, otroku v korist. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP sodbo spremenilo in odločilo, da potekajo stiki le enkrat tedensko.

Odločitev sodišča prve stopnje glede trajanja stikov ob torkih je pravilna. Sodišče je odločitev o tem, da se stiki določijo v času od 15.30 ure do 18.45 ure namesto od 15.30 do 18.30 tudi v zadostni meri obrazložilo, pri čemer je dalo prednost koristim otroka in ne drži, da je sodišče pri tem upoštevalo zgolj interese očeta. Vsekakor je za otroka koristnejše, da z roditeljem, s katerim ne živi, preživi čim več časa, pritožnica pa tudi ni navedla, zakaj bi bilo podaljšanje stikov za 15 minut v nasprotju s koristmi otroka. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče v tem delu ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje.

O preživnini: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da so se stroški za otroka zvišali na 395,00 EUR zaradi plačevanja varstva za otroka, ki ga tožnica ni plačevala ob prvi določitvi preživnine. Upoštevajoč razmerje med plačama, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo kot merilo in s katerim se glede na pritožbene navedbe pritožnica tudi strinja, je zahtevek za povišanje preživnine v celoti utemeljen, saj drži pritožbena navedba, da sodišče ugotovljenega razmerja med plačama očeta in matere ni izpeljalo tudi pri delitvi stroškov. Razmerje med plačo matere (1.183,00 EUR) in plačo očeta (785,00 EUR) je 3:2, kar pomeni, da se upoštevajoč to razmerje tudi stroški delijo v razmerju 237,00 EUR, ki jih krije mati ter 158,00 EUR, ki jih mora kriti oče kot preživninski zavezanec. Zahtevek tožeče stranke za zvišanje preživnine je tako že iz tega razloga utemeljen v celoti (132. člen ZZZDR).

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi že iz teh razlogov ugodilo in na podlagi 4. alineje 358. člena ZPP odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku na zvišanje preživnine v celoti ugodilo, ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica napada odločitev sodišča prve stopnje glede višine preživnine.

O stroških: Glede na to, da je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, je poseglo tudi v stroškovno odločitev ter upoštevajoč vse okoliščine primera (uspeh tožnice ter razlog za začetek postopka) na podlagi 413. člena ZPP tožniku naložilo plačilo stroškov tožnice. Le te je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško in Taksno tarifo, kot so priglašeni v posameznih vlogah in na narokih za glavno obravnavo ter tožnici priznalo stroške za tožbo (200 točk), pripravljalno vlogo (200 točk), narok z dne 2.4.2009 (200 točk), trajanje naroka (50 točk), narok za glavno obravnavo z dne 26.5.2009 (100 točk), trajanje naroka (100 točk), narok z dne 23.6.2009 (100 točk), prejem odločbe in poročilo stranki (50 točk), kar znese 1000 točk, povečano za 2% materialnih stroškov (20 točk) ter 20% DDV (200 točk). Skupaj torej 1220 točk, glede na vrednost točke v času odločanja pa znašajo stroški tožeče stranke 560,00 EUR. Navedenim stroškom je treba prišteti še stroške taks za tožbo (20,53 EUR) in sodbo (20,53 EUR), skupaj 601,06 EUR, ki jih mora toženec plačati tožnici v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo tudi stroške pritožbenega postopka, ki obsegajo stroške sestave pritožbe (250 točk) povečano za 2% materialnih stroškov (5 točk) ter 20 % DDV (50 točk), skupaj 305 točk oziroma 140,00 EUR, ki jih mora toženec plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (413. člen v zvezi z 2. odst. 165. člena ZPP).