Sama okoliščina napačne oziroma preuranjene potrditve pravnomočnosti še ne omogoča sklepa, da so zaradi nje brez pravnega učinka vsi pozneje izdani akti v izvršilnem postopku.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je zahtevala, da se drugi toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev spornih nepremičnin ter vsakršno njihovo gospodarsko izkoriščanje, ter da se začasna odredba zaznamuje v zemljiški knjigi (I). Zavrnilo je tudi predlog za zaznambo spora (II) ter sklenilo, da se odločitev o stroških pridrži do končne odločitve o glavni stvari (III).
2.Zoper takšno odločitev se laično pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
Sodišču prve stopnje očita predvsem, da je prekoračilo meje odločanja o začasni odredbi in uporabilo previsok dokazni standard glede obstoja terjatve. Vztraja, da razdrtje kupoprodajne pogodbe med njo in družbo A. d. o. o. učinkuje ex tunc, zaradi česar družba A. d. o. o. ni mogla veljavno pridobiti oziroma prenesti lastninske pravice.
Izpostavlja tudi nepravilno potrjeno pravnomočnost odločbe Upravne enote B. Za zakonitost vpisa je odločilen trenutek njegovega nastanka. Če je bil vpis opravljen na podlagi nepravnomočnega sklepa, gre za absolutno neveljavno pravno podlago, ki je ni mogoče sanirati z naknadno pravnomočnostjo.
Izpodbija dobrovernost drugega toženca ter nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje glede izvirne pridobitve lastninske pravice prvega toženca.
Navaja, da uveljavlja izbrisno tožbo zaradi neveljavnega vpisa, kar predstavlja stvarnopravni spor, za tak spor pa je zaznamba spora izrecno dopustna.
3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni s potrebno stopnjo verjetnosti izkazala terjatve, katere zavarovanje zahteva. Poudarja, da je prvi toženec lastninsko pravico pridobil v izvršilnem postopku na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnin ter da zatrjevane nepravilnosti v predhodnem pogodbenem razmerju med tožečo stranko in družbo A. d. o. o. same po sebi ne vplivajo na njegov pravni položaj in pravni položaj drugega toženca.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede kršitev, na katere mora paziti samo, ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, ki bi terjale razveljavitev izpodbijanega sklepa. Za svojo odločitev je navedlo zadostne in razumljive razloge, ki omogočajo njen pritožbeni preizkus.
6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da terjatev ni izkazana, že odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je eden od temeljnih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstaja ali da mu bo nastala. Sodišče mora zato že v postopku zavarovanja opraviti presojo verjetnosti terjatve. Takšna presoja je po svoji naravi začasna in omejena na potrebe postopka zavarovanja ter ne prejudicira končne odločitve o tožbenem zahtevku. Iz razlogov izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da sodišče prve stopnje ni zahtevalo gotovosti obstoja terjatve, kot to zmotno navaja pritožba, temveč je presojalo, ali dejstva in dokazi, ki jih je navedla oziroma predložila tožeča stranka, omogočajo sklep o njeni verjetnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da lahko s postavljenim zahtevkom doseže vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja neposredno v svojo korist. Zatrjevano razdrtje kupoprodajne pogodbe med tožnico in družbo A. d. o. o. samo po sebi ne pomeni neveljavnosti vseh poznejših pridobitev lastninske pravice. Prvi toženec namreč lastninske pravice ni pridobil na podlagi pogodbe z družbo A. d. o. o., temveč kot kupec v izvršilnem postopku na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnin. Pritožba ne izkaže, da bi bila navedena sklepa razveljavljena, odpravljena ali da bi jima bil na drug način odvzet pravni učinek.
7.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede napačno potrjene pravnomočnosti odločbe Upravne enote B. Sodišče prve stopnje te okoliščine ni prezrlo. Ugotovilo je, da je bila pravnomočnost sprva potrjena z napačnim datumom, vendar je odločba pozneje postala pravnomočna v enaki vsebini. Sama okoliščina napačne oziroma preuranjene potrditve pravnomočnosti še ne omogoča sklepa, da so zaradi nje brez pravnega učinka vsi pozneje izdani akti v izvršilnem postopku.
8.Prav tako pritožba ne omaje zaključka sodišča prve stopnje glede dobrovernosti drugega toženca. Zgolj dejstvo, da je drugo toženec sin prvega toženca, samo po sebi ne zadošča za sklep o njegovi nedobrovernosti.. Pritožbeno sklicevanje na spornost pravnega naslova in napačno potrjeno pravnomočnost prav tako ne zadošča. Tožeča stranka bi morala konkretizirano zatrjevati okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče vsaj s stopnjo verjetnosti sklepati, da je drugi toženec ob pridobitvi vedel oziroma bi moral vedeti za takšne pomanjkljivosti pravnega položaja svojega pravnega prednika, ki bi preprečevale veljavno pridobitev njegove lastninske pravice.
9.Ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti terjatve kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati nadaljnjih pogojev, torej nevarnosti odtujitve ali obremenitve nepremičnin, nastanka težko nadomestljive škode in sorazmernosti posledic začasne odredbe.
10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede zaznambe spora. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1. Zaznamba spora je dopustna le v zakonsko določenih primerih, med drugim pri sporu o pridobitvi lastninske pravice, kadar tožnik zatrjuje njeno pridobitev na izviren način. Tožnica v obravnavani zadevi takšne pridobitve ne zatrjuje, temveč svoj zahtevek utemeljuje na zatrjevani neveljavnosti zemljiškoknjižnih vpisov, razdrtju pogodbe in nepravilnostih v predhodnih postopkih.
11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.