Jedro

Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena takrat veljavnega Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, saj je menil, da mu ni omogočena ustrezna menjava posteljnine. Zato gre s tem v zvezi za postopek po 85. členu ZIKS, skladno s katerim ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Omenjena pritožba pa ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak do pravnega sredstva v upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana (v nadaljevanju ZKZP Ljubljana).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik navedeno prošnjo vložil zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na navedeno je tožena stranka ob sklicevanju na 1. in 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) presodila, da tožnik s tem ne bo uresničeval pravice do sodnega varstva, saj bo lahko skladno s 86. členom Pravilnika v zvezi s 85. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) vložil pritožbo, ki jo bo ZKZP Ljubljana posredoval generalnemu direktorju Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

3. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri je navedel, da je že iz 1. točke izpodbijane odločbe razvidno, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč za tožbo. Iz njene 7. točke pa naj bi izhajalo, da je v dopolnitvi vloge z dne 5. 7. 2019 pojasnil, da je pritožbo skladno z navedenim členom Pravilnika že vložil. Predlagal je naj se mu dodeli brezplačna pravna pomoč oziroma da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na to zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7. Tožena stranka o upravni stvari sicer ni odločala po veljavnih predpisih; iz okoliščin obravnavane zadeve je namreč razvidno, da je bila glavni razlog za njeno odločitev ravno ugotovitev, da je tožnik vložil prošnjo zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena Pravilnika (Uradni list RS, št. 42/16)1, ki pa je 18. 8. 2019 prenehal veljati. Vendar pa so s tem povezane določbe Pravilnika, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/19, in je začel veljati 19. 8. 2019, enake2, zaradi česar načelo zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3 ni bilo kršeno. Navedeno velja tudi v zvezi z uveljavljanjem in varstvom pravic ter pritožbami obsojenca (XIV. poglavje Pravilnika, Uradni list RS, št. 42/16, in XV. poglavje Pravilnika, Uradni list RS, št. 46/19).

8. Glede na prvi odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu namreč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

9. Iz navedenega izhaja, da se brezplačna pravna pomoč dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva in ne v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

10. Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper ZKZP Ljubljana zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena takrat veljavnega Pravilnika, saj je menil, da mu ni omogočena ustrezna menjava posteljnine. Zato je po presoji sodišča pravilno stališče tožene stranke, da gre s tem v zvezi za postopek po 85. členu ZIKS, skladno s katerim ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Omenjena pritožba pa ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak do pravnega sredstva v upravnem postopku. V ZBPP torej ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejel upravni organ, zanjo pa navedel pravilne razloge.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

12. V tej zadevi glavna obravnava ni bila opravljena. Med strankama namreč ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), ampak ali je tožena stranka ravnala po pravilih postopka.

1 Navedeni 22. člen ureja "opremo v sobah", njegov tretji odstavek pa se glasi: "Posteljnina se zamenja najmanj vsakih 14 dni." 2 Vsebinsko popolnoma enake določbe o "opremi v sobah" vsebuje 18. člen Pravilnika (Uradni list RS, št. 46/19). 3 Ta se glasi: "Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil."