Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka stečajnega postopka le pri nepremičninah, last stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo predlog za zaznambo stečaja pri nepremičninah s parc. št. 105/2, vl. 27 k.o. P., pri solastniškem deležu do ½ na nepremičninah s parc. št. 123/1, vl. št. 754, k.o. ..., pri solastniškem deležu do 1/9 na nepremičninah s parc. št. 123/2, vl. št. 758 k.o. ..., pri solastniškem deležu do 1/5 na nepremičninah s parc. št. 233/38, 233/41, 233/85, 233/86, 233/91, 234/1, 234/2, 257/13, 323/4, 391/2, 391/3, 391/4, 391/5, 391/6, 391/7, 391/8, 391/9, 1032/2, 1033/1, 1034/1, 2146/17 in 2179/3, vl. št. 140 k.o. ... Z vpogledom v zemljiškoknjižne podatke in izpisek iz sodnega registra je namreč prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da nepremičnine, na katerih je bila predlagana zaznamba stečaja, niso last stečajnega dolžnika, temveč komplementarja navedene družbe L. Z.. Ker Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 93. čl. določa, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka stečajnega postopka le pri nepremičninah, last stečajnega dolžnika, je sodišče zaključilo, da v obravnavani zadevi pogoji za zaznambo stečaja niso izpolnjeni in zato predlog predlagatelja zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper navedeni sklep se pritožuje stečajni upravitelj, ki v pritožbi navaja, da se predlog za vpis glasi na stečajnega dolžnika Z. D., k.d. – v stečaju. Navaja, da so nepremičnine zaradi osebne odgovornosti komplementarja Z. L. predmet stečajne mase stečajnega dolžnika, da se bodo prodajale v stečajnem postopku in da se bodo s prodajo nepremičnin poplačevali stečajni upniki, ki so prijavili svoje terjatve v stečajno maso. Navaja, da je bil vpis zaznambe na navedenih nepremičninah predlagan v skladu z ZGD ter ZFPPIPP. Meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna in v nasprotju z zakonskimi določili ter zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižno sodišče pravilno uporabilo 93. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka stečajnega postopka le pri nepremičninah, last stečajnega dolžnika. Ni mogoče slediti navedbam v pritožbi, da so nepremičnine zaradi osebne odgovornosti komplementarja Z. L. avtomatično predmet stečajne mase stečajnega dolžnika. Navedeno je mogoče zaključiti na podlagi 350. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki ureja posebna pravila o stečajni masi pravnih oseb, za obveznosti katerih po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo tudi njeni družbeniki. V stečajno maso takšne pravne osebe namreč spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. Po splošnih pravilih korporacijskega prava lahko vsak upnik, če mu družba na njegovo pisno zahtevo ne izpolni svojih obveznosti, uveljavlja zahtevek za plačilo te terjatve do osebno odgovornih družbenikov (primerjaj prvi odstavek 100. čl. Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upniku uveljavljati zahtevke do osebno odgovornih družbenikov in to pravico pridobi stečajni dolžnik, v njegovem imenu pa te zahtevke uveljavlja stečajni upravitelj, ki te zahtevke lahko uveljavlja v znesku, ki je enak vsoti tistega dela terjatev upnikov, ki jih ni mogoče plačati iz premoženja stečajnega dolžnika (ker je vrednost tega premoženja manjša od vsote vseh terjatev upnikov). Ker torej premoženje osebno odgovornega družbenika ne gre avtomatično v stečajno maso, teoretično obstaja celo možnost, da niti ne bo prišlo do njegove prodaje v stečajnem postopku. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.