Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje toženke zaradi zamude roka za podajo odgovora na tožbo, ki jo je opravičevala z zdravstvenim stanjem zakonite zastopnice, pravilno upoštevalo sprejeta stališča v sodni praksi, da vsakršno zdravstveno stanje še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak mora bolezen nastopiti nenadno in nepredvidljivo, pri čemer se od gospodarske družbe, kot je toženka, pričakuje, da tudi v primeru bolezni zakonitega zastopnika organizira poslovanje, tako da normalno poteka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe in je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 223,99 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Toženki je naložilo, da za tožnico na račun sodišča plača pravdne stroške v višini 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je do zamude prišlo iz opravičljivih razlogov. Opravičljivi razlogi so pravni standard. Zakonita zastopnica toženke je bila v času prejema tožbe v slabem zdravstvenem stanju, kar potrjujejo predloženi izvidi in mnenje njene osebne zdravnice. Zaradi močnih bolečin in išiasa je pretežno ležala, bila je nesposobna za delo, tudi za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Obiskovala je le zdravnike, kar je bilo nujno potrebno zaradi zdravljenja. Močne bolečine so povzročale psihično obremenitev. Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo čas pred 3. 1. 2022, saj bi toženki rok za podajo odgovora na tožbo iztekel 16. 1. 2022. Izpodbijani sklep je izdalo na podlagi mnenja imenovanega zdravnika in pripravljalne vloge tožnice, glede katere toženka ni imela možnosti, da se izjavi. Storilo je bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V spisu se nahajata dve mnenji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se glede obdobja razlikujeta. Ni razvidno, da bi šlo za popravo. Zmotno je kot bistveno opredeljeno, da je zakonita zastopnica upokojena, saj je nezmožnost za delo razumeti širše. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Navaja, da toženka s podajo pritožbe zavlačuje postopek. Roka za podajo odgovora na tožbo ni zamudila iz opravičljivega razloga, kar izhaja že iz njenih navedb. Zakonita zastopnica v času po prejemu tožbe ni bila nepokretna. Bila je pri osebnem zdravniku in bi lahko šla tudi k pooblaščenki, ki bi sestavila odgovor na tožbo. Težave s hrbtenico je imela že prej in bi jih lahko pričakovala. Poleg tega je treba upoštevati, da je poslovanje toženke vodil sin zakonite zastopnice, ki ni imel nobenih težav. Mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki potrjuje, da bolezen ni bila nenadna in nepredvidljiva, na odločitev sodišča prve stopnje niti ni bistveno vplivalo. Pri prvem mnenju je šlo za očitno pisno pomoto pri zapisu letnice. Zaradi postopanja sodišča prve stopnje toženka v svojih procesnih pravicah ni bila prizadeta. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da sodišče stranki, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje toženke zaradi zamude roka za podajo odgovora na tožbo, ki jo je opravičevala z zdravstvenim stanjem zakonite zastopnice, pravilno upoštevalo sprejeta stališča v sodni praksi, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi navedlo, da vsakršno zdravstveno stanje še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak mora bolezen nastopiti nenadno in nepredvidljivo (odločba US RS Up-184/98 z dne 2. 2. 1999, sklep VSL II Cp 447/2019 z dne 17. 4. 2019), pri čemer se od gospodarske družbe, kot je toženka, pričakuje, da tudi v primeru bolezni zakonitega zastopnika organizira poslovanje, tako da normalno poteka (sodba VS RS VIII Ips 87/2001 z dne 12. 2. 2002, sklep VSC III Cpg 26/2022 z dne 23. 2. 2022).

7. Sodišče prve stopnje je predvsem na podlagi ocene izpovedi zakonite zastopnice toženke, ki jo je povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (da so se že v preteklosti pojavile težave s križem, ima išias in težave s kolkom; zaradi težav je od decembra 2021 do februarja 2022 preležala – toženki je bila tožba vročena 17. 12. 2021, ko je začel teči tridesetdnevni rok za odgovor), pravilno štelo, da njena bolezen ni bila nenadna in nepredvidljiva, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.

8. Toženka je glede zdravstvenega stanja zakonite zastopnice predložila zdravniško potrdilo z dne 4. 2. 2022, iz katerega, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ne izhaja, da bi bila bolezen nenadna in nepredvidljiva (navedeno je le, da zaradi bolezni od 3. 1. 2022 do 28. 2. 2022 ni sposobna za delo). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po nepotrebnem na naroku za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 13. 2. 2023, ki ga je izvedlo, po tem ko je razpisani narok trikrat preložilo na prošnjo pooblaščenke toženke, sprejelo sklep, da se opravi poizvedbe pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oziroma je neutemeljeno z zahtevo z dne 14. 2. 2023 od zavoda zahtevalo presojo opravičenosti zdravniškega potrdila, saj ni šlo za zdravniško potrdilo na obrazcu, kot ga ureja drugi odstavek 115. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je na drugem naroku dne 7. 3. 2023 prebralo oba dopisa, prejeta s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri čemer gre v dopisu z dne 28. 2. 2023 za očitno pomoto pri zapisu datumov (obdobje od 3. 1. 2023 do 28. 2. 2023). Ne glede na to, da tako vsebina zdravniškega potrdila z dne 4. 2. 2022, ki ne izkazuje nenadne in nepredvidljive bolezni, kot dopisi zavoda za odločitev niso bistveni, je sklenilo, da bo od zavoda pridobilo popravek oziroma dopolnitev mnenja. Hkrati je sklenilo, da bo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo po prejemu odgovora zavoda, ki bo strankama poslan v izjasnitev, in opredelitvi strank.

10. Ne glede na navedeno je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, s katerim je predlog toženke za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo, izdalo, ne da bi toženki omogočilo, da se opredeli do prejetega odgovora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ker pa, kot že navedeno, tako vsebina zdravniškega potrdila z dne 4. 2. 2022 kot z njim povezani dopisi zavoda za odločitev niso bistveni in jih tudi sodišče prve stopnje prvenstveno pri odločanju ni upoštevalo (prvenstveno je upoštevalo izpoved zakonite zastopnice toženke), z opisanim ravnanjem ni poseglo v toženkino pravico do izjave v postopku in tako ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške, tožnici pa je dolžna po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ji je upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), ker gre za presojo procesnega sklepa, priznalo 300 točk za sestavo odgovora na pritožbo, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 223,99 EUR.