Jedro

Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka pravnih dejstev, ki so pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati s katerimikoli dokaznimi sredstvi, s katerimi se sporna dejstva lahko dokazujejo po splošnih pravilih pravdnega postopka, ampak samo z listinami, ki dokazujejo pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (29. člen ZZK-1). Smiselno enako pravilo velja tudi za dokazovanje pravnih dejstev, ki se vpišejo v zemljiško knjigo. Povedano pomeni, da pravilnosti izdaje sklepa v izvršilnem postopku zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.

Obrazložitev

V izpodbijanem sklepu je zemljiškoknjižno sodišče sklenilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Velenje opr. št. In 120-124/2006 in In 11/07 z dne 15.1.2008 opravi vknjižba lastninske pravice v korist osebe F. L. pri nepremičnini ident. št. 56E ter vknjižba lastninske pravice v korist pravne osebe z imenom P. B. d.d. pri nepremičnini ident. št. 72E.

Zoper sklep vlaga pritožbo D... d.o.o., dosedanji lastnik nepremičnin, in navaja, da je bil dolžnik v izvršilnem postopku E... d.o.o., ki je nepremičnine, ki so predmet tega zemljiškoknjižnega postopka ,odtujil in s kupnino poravnal vse dolgove. Na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb se je nato kot lastnik vknjižil D... d.o.o., zoper katerega pa je sodišče neutemeljeno nadaljevalo izvršbo in prodalo nepremičnino. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 89. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je bil priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odločilo o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca in hkrati po uradni dolžnosti dovolilo tudi izbris zaznambe izvršbe in vknjiženih hipotek. Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1) pa pravnih dejstev, ki so pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati s katerimikoli dokaznimi sredstvi, s katerimi se sporna dejstva lahko dokazujejo po splošnih pravilih pravdnega postopka, ampak samo z listinami, ki dokazujejo pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (29. člen ZZK-1). Smiselno enako pravilo velja tudi za dokazovanje pravnih dejstev, ki se vpišejo v zemljiško knjigo. Povedano pomeni, da pravilnosti izdaje sklepa v izvršilnem postopku zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Ker opravljena vknjižba temelji na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa, se pritožba pokaže kot neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je izpodbijani sklep potrdilo in obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, kar je v skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1.