24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1269/2001 z dne 4. 9. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnikov (v izvršilnem postopku dolžnikov) in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje. Zoper odločitev Višjega sodišča sta pritožnika vložila ustavno pritožbo. Višjemu sodišču očitata, da v izpodbijanem sklepu ni v celoti odgovorilo na njune navedbe v ugovoru, še zlasti, da je prezrlo navedbe glede spremembe stanja nepremičnin, na katerih je bila s sporazumom po 251.c členu Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. - ZIP) ustanovljena zastavna pravica. Po mnenju pritožnikov gre za bistvene navedbe, do katerih bi se Višje sodišče moralo opredeliti. Na drugi strani naj bi Višje sodišče v izpodbijani sklep povzelo tudi navedbe, ki jih pritožnika nista nikoli podala. Višje sodišče naj bi v nasprotju z določbami pravdnega postopka samo ugotavljalo dejansko stanje in sicer naj bi ugotavljalo in tolmačilo vsebino Splošnih pogojev za kreditiranje zasebnih klientov, ki jih v postopku na prvi stopnji kot dokaz ni predlagala nobena stranka. Pritožnika nadalje zatrjujeta, da jima odgovor upnika na njun ugovor ni bil vročen, zato sta za navedbe v tem odgovoru izvedla šele iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Višje sodišče je po mnenju pritožnikov tudi napačno uporabilo materialno pravo in sicer glede vprašanja novacije, s tem pa v njuno škodo kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Pritožnika zatrjujeta tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnika ne izkažeta. Pritožnika z večino navedb v ustavni pritožbi oporekata zgolj pravilnosti dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu ter pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

3.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnikov, da Višje sodišče ni odgovorilo na vse njune navedbe v ugovoru.

4.Ustavno procesno jamstvo, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, stranki namreč med drugim zagotavlja pravico do vsebinsko polnega dialoga s sodiščem, iz katere izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost in da se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Takšna obveznost velja tudi za Višje sodišče, ki se mora izjaviti o pritožbenih oziroma ugovornih navedbah, ki so po razumni oceni sodišča za odločitev o zadevi bistvene. V obravnavanem primeru je Višje sodišče za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča dovolj izčrpno obrazložilo, prav tako se je opredelilo tudi do bistvenih navedb pritožnikov. Stališčem, ki jih je zavzelo Višje sodišče, tudi ni mogoče očitati očitne napačnosti oziroma arbitrarnosti. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v korist pritožnikov, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in tudi ne za sklep o kršitvi načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger