Jedro

Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 152265/2012, z dne 15. 10. 2012 ostane v veljavi v I. in III. odstavku izreka (I. točka izreka) ter, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 103,84 EUR v roku 8 dni, z obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je po zakonitem zastopniku J. Z. zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja kršitev 7. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodbo na podlagi pripoznave je v skladu z določbo tretjega odstavka 338. člena ZPP mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. 6. Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da je v pripravljalni vlogi dne 10. 10. 2013 izrecno pripoznala tožbeni zahtevek le glede plačila glavnice v višini 672,00 EUR, ne pa tudi glede plačila zakonskih zamudnih obresti in uveljavljanih stroškov postopka, zato sodišče prve stopnje v tem delu ne bi smelo izdati sodbe na podlagi pripoznave. S tem tožena stranka smiselno uveljavlja kršitev 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar v skladu s tretjim odstavkom 338. člena ZPP predstavlja dopusten pritožbeni razlog.

7. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v vlogi z dne 10. 10. 2013 (list. št. 62) zapisala, da je „zahtevek tožeče stranke po plačilu zneska 672,00 EUR utemeljen tako po temelju, kot tudi po višini“ in da „iz navedenega razloga tožena stranka priznava navedeno vtoževano terjatev tožeče stranke.“

8. Po prepričanju pritožbenega sodišča že z uporabo osnovne, to je jezikovne razlage besedila, ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je z zgoraj citiranimi besedami izrecno pripoznala le glavnico v višini 672,00 EUR. Nasprotno – po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka na ta način izrazila voljo, da prizna tožbeni zahtevek v celoti, torej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, četudi stranske terjatve v vlogi niso bile izrecno omenjene. Pravno upoštevana volja namreč ni le tista, ki jo stranka izrazi izrecno, temveč tudi tista volja, na katero se da iz ravnanja, delovanja ali obnašanja stranke zanesljivo sklepati, da kot takšna obstoji (t. i. konkludentno izjavljena volja). V obravnavanem primeru je zato sodišče prve stopnje na podlagi vsebine izjave o pripoznavi pravilno in zanesljivo sklepalo, da želi z njo tožena stranka pripoznati celoten tožbeni zahtevek. Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka »priznava vtoževano terjatev«, namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo (1) (torej poleg plačila glavnice, tudi plačilo stranskih terjatev).

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila izpodbijana sodba na podlagi pripoznave, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo glavnico skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, izdana v skladu z določbo 316. člena ZPP, zato smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ker pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi tudi ni zasledilo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

11. O pritožbi je v skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

(1) Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »vtoževáti -újem« razlaga kot »s tožbo zahtevati«.