Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvostopno sodišče je izvršitelju plačilo za delo in povračilo stroškov priznalo na podlagi po izvršitelju predloženega Poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračuna plačila za delo in stroškov (list. št. 25 spisa, v nadaljevanju poročilo) v zvezi z računom izvršitelja (list. št. 27 spisa). Res je sicer, da je v obravnavani zadevi upnik dne 4. 9. 2012 predlagal odlog izvršbe (čemur je nato sodišče prve stopnje sledilo), vendar pa je iz poročila izvršitelja kakor tudi iz podatkov spisa razbrati, da so bila izvršilna dejanja, ki jih je izvršitelj obračunal, opravljena še pred predlaganim odlogom.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške v višini 120,51 EUR, ki jih mora dolžnik v roku 8 dni po prejemu prvostopnega sklepa povrniti Okrožnemu sodišču v Mariboru (v breme katerega so bili izvršilni stroški vnaprej izplačani) na v sklepu naveden transakcijski račun, po preteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje dolžnik. Graja stališče sodišča prve stopnje, da so bili v plačilo naloženi mu stroški potrebni za izvršbo. Po prepričanju dolžnika „izvršitelju ni bilo potrebno opravljati nobene izvršbe in dejansko v predmetni zadevi še ni ničesar naredil“, saj sta se upnik in dolžnik o dolgu sporazumela. Dolžnik tako na podlagi sklenjene poravnave poravnava obveznosti upniku na obroke, zaradi česar je upnik predlagal „mirovanje postopka“, čemur je sodišče prve stopnje sledilo. Pritožnik izpostavlja, da zaradi tega dogovora med upnikom in dolžnikom izvršitelju niso nastali nobeni stroški, saj izvršbe še ni opravljal niti ni opravljal drugih izvršilnih dejanj, „razen da je mogoče sprejel spis“. Upnik naj bi izvršitelja o vsem tudi pravočasno obvestil, zato po prepričanju dolžnika tako visoki izvršilni stroški niso mogli nastati. Dolžnik nadalje izpostavlja svojo finančno stisko. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi smiselno uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Za odločitev pomembno dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, nanj pa pri odmeri dolžniku v povrnitev naloženih nadaljnjih izvršilnih stroškov tudi pravilno uporabljeno materialno pravo (konkretno Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, v nadaljevanju Pravilnik).
5. Neutemeljena je smiselna pritožbena graja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, v okviru katere pritožnik izpostavlja, da naj posamezna izvršilna dejanja, za katera je sodišče prve stopnje izvršitelju priznalo (in izplačalo) nagrado, v obravnavani zadevi ne bi bila opravljena. Prvostopno sodišče je izvršitelju plačilo za delo in povračilo stroškov priznalo na podlagi po izvršitelju predloženega Poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračuna plačila za delo in stroškov (list. št. 25 spisa, v nadaljevanju poročilo) v zvezi z računom izvršitelja (list. št. 27 spisa). Res je sicer, da je v obravnavani zadevi upnik dne 4. 9. 2012 predlagal odlog izvršbe (čemur je nato sodišče prve stopnje sledilo), vendar pa je iz poročila izvršitelja kakor tudi iz podatkov spisa razbrati, da so bila izvršilna dejanja, ki jih je izvršitelj obračunal, opravljena še pred predlaganim odlogom. Sklep o izvršbi z dne 31. 5. 2012, s katerim je bil določen izvršitelj, je bil slednjemu vročen 7. 6. 2012. V treh mesecih, ki so potekli do predloga upnika za odlog izvršbe, se je tako izvršitelj gotovo seznanil s spisom in ga vpisal v evidenco (za kar mu je bilo na prvi stopnji v skladu s Tar. št. 16 Pravilnika priznanih 50 točk). Navedeno opravilo je moralo biti izvršeno, saj je pred predlaganim odlogom izvršbe izvršitelj celo opravil neuspešen poskus rubeža, ker je bilo stanovanje zaklenjeno. Le-ta je je bil v skladu s poročilom izvršitelja opravljen 28. 8. 2012, kar nenazadnje potrjuje upnikov predlog z dne 31. 8. 2012 za opravo popoldanskega rubeža (list. št. 17 spisa), podan na podlagi poročila sodnega izvršitelja z dne 29. 8. 2012. Neutemeljena je zato smiselna pritožbena graja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, v kateri dolžnik izpostavlja, da naj navedenih izvršilnih dejanj izvršitelj ne bi opravil. Je pa verjetno, da z njimi dolžnik zaradi svoje odsotnosti (stanovanje je bilo v času neuspešnega rubeža zaklenjeno, kot izhaja iz poročila) oz. ker gre za pripravljalna dejanja (vpis v evidenco) ni bil neposredno seznanjen. Po vsem obrazloženem je bilo izvršitelju pravilno priznano tudi plačilo za obračun stroškov (Tar. št. 16 Pravilnika) kakor tudi povrnitev stroškov v zvezi z njegovim delom (10. in 11. člen Pravilnika).
6. Sodišče prve stopnje je torej izvršitelju povsem utemeljeno priznalo plačilo za delo in povrnitev stroškov v obsegu in višini, kot to podrobneje izhaja iz 4. točke obrazložitve prvostopnega sklepa. Pravilnost na prvi stopnji izvršitelju priznane višine nagrade in stroškov je namreč sodišče druge stopnje kljub odsotnosti izrecne pritožbene graje v tej smeri preverilo v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava. Le-ta je pokazal, da je bilo izvršitelju priznano plačilo za delo in stroške tudi po višini odmerjeno v skladu s Pravilnikom.
7. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe dolžnika in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).