Jedro

Temeljni predpogoj za zdravljenje osebe brez njene privolitve (z omejitvijo svobode gibanja oziroma preprečitvijo stikov z okolico) je ogrožanje življenja ali zdravja oziroma povzročanje hude premoženjske škode (sebi ali drugim).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in postopek zadržanja ustavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženka A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve Univerzitetne psihiatrične klinike v ..., in sicer vsaj še najdalje do 8. 4. 2016. Ugotavlja, da je pri pridržanki podana duševna motnja, to je starostna demenca, zaradi česar je ogroženo njeno zdravje. Zaradi duševne motnje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju oziroma na drug način, ampak le na oddelku pod posebnim nadzorom. Je namreč nesposobna za samostojno bivanje in zase ne more skrbeti, saj je še vedno krajevno, situacijsko in časovno neorientirana. Sodišče soglaša z izvedenčevim mnenjem, da takšna simptomatika zahteva nadzor in ustrezno terapijo.

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženka iz „vseh pritožbenih razlogov“(1) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ustavi. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Zadržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je v skladu z 39. členom ZDZdr dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Predlagateljica že dalj časa boleha za hudo aortno stenozo in popuščanjem srca, zaradi česar je bila že dvakrat bolnišnično zdravljena, koncem leta 2015 in v začetku leta 2016 (do 27. 1.). Do zamenjave aortne zaklopke sicer ni prišlo, ker je pritožnica v kritičnem času prišla v stik s Corona virusom, zaradi katerega je bila odpuščena v domačo oskrbo (ki ji jo je nudila hči B. B. in oskrbovalka iz Z., ki je k njej prihajala enkrat dnevno). Malo pred zadržanjem je udeleženka v kratkem času prebolela gripo s hudim kašljem, ki se je stopnjeval v pljučnico, vse skupaj pa povzročilo splošno oslabelost in dehidracijo. Ker je posledično 7. 2. 2016 postala nemirna, begava in je pričela halucinirati, je njena hči kontaktirala zdravnika Prve zdravstvene asistence, ki je udeleženko pregledal in predlagal, da se jo odpelje na Psihiatrično kliniko ..., kjer da bo dobila zdravila za umiritev. Opozarja, da pri udeleženki ni bila diagnosticirana starostna demenca. Tudi v kolikor je temu tako (un je podana akutna starostna demenca kot posledica srčnega popuščanja in prebolelih virusov), ni podan razlog ogrožanja njenega življenja in zdravja, kakor to ugotavlja sodišče. Zadržana oseba res potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki pa ji je bilo in ji je mogoče zagotoviti v domačem okolju. Pritožnici vso potrebno pomoč in oskrbo nudi hči B. B., ki se je k udeleženki po prvi hospitalizaciji tudi preselila (zaradi celovite nege in oskrbe pritožnice), pritožnici pa pomoč pri oskrbi na domu nudi tudi oskrbovalka Z., in sicer dnevno, pritožničina hči pa se je tudi že dogovorila za pogostejše obiske (3 krat dnevno). Prav tako je pri osebni zdravnici udeleženke njena hči izprosila bolniško posteljo, ki že čaka nanjo. Vse trditve dokazuje s pritožbi priloženimi listinami in predlaganim zaslišanjem hčerke B. B. Upoštevaje navedeno je duševno motnjo in potencialno ogrožanje moč odvrniti z drugimi, milejšimi oblikami pomoči. Za zadržano osebo je v domačem okolju lepo poskrbljeno, zato je prisilno zadržanje udeleženke na zaprtem oddelku nepotrebno in posledično nezakonito.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Oseba je lahko po 53. členu ZDZdr sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve le, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, po prvem odstavku 39. člena ZDZdr pa je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Temeljni predpogoj za zdravljenje osebe brez njene (z omejitvijo svobode gibanja oziroma preprečitvijo stikov z okolico) je ogrožanje življenja ali zdravja oziroma povzročanje hude premoženjske škode (sebi ali drugim). To pa se v obravnavanem primeru, kot utemeljeno uveljavlja pritožnica, niti zatrjuje ne (razen navrženo z navedbo, da „ogroža sebe“), niti kaj takega ne ugotavlja sodni izvedenec psihiater dr. C. C. Sodišče pa v nasprotju s spisovnimi podatki ugotavlja, da je pri udeleženki podana duševna motnja, to je starostna demenca, zaradi česar je ogroženo njeno zdravje (ugotovitev slednjega je zgolj navržena, nekonkretizirana in v izvidu in mnenju navedenega izvedenca nima dokazne opore). Pa tudi če bi res bilo ogroženo udeleženkino zdravje, v obravnavani zadevi ni izkazana niti druga potrebna predpostavka, da navedenega ogrožanja udeleženke ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je njeno oskrbo in varstvom v domačem okolju (temu nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje je zgolj navržena, brez kakršnekoli dokazne podlage, pritožnica pa v pritožbi povsem jasno izkaže, da navedenemu ni tako in da bo za pritožnico ustrezno poskrbljeno v domači oskrbi in negi, kot to jasno izhaja iz samih pritožbenih navedb udeleženke).

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in postopek zadržanja A. A. ustavilo.

Op. št. (1): Pritožnica ima očitno v mislih pritožbene razloge, naštete v prvem odstavku 338. člena ZPP.