10. 2. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude družbe Aretta, d. o. o., Polzela, ki jo zastopa Aleksander Radivojević, odvetnik v Celju, na seji 10. februarja 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tabor (Uradne objave Občine Tabor, št. 2/16) v delu, ki se nanaša na spremembo namembnosti dela zemljišča s parcelno številko 44/3, k. o. Miklavž, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tabor (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki spreminja namembnost dela zemljišča s parcelno številko 44/3, k. o. Miklavž (prej zemljišča s parcelnimi številkami 44/1, 39, 43, 47/1, 40 in 9, vse k. o. Miklavž). Navaja, da je bilo pred uveljavitvijo Odloka zemljišče s parcelno številko 44/3, k. o. Miklavž, opredeljeno kot stavbno zemljišče, Odlok pa je njegovo namembnost v večji meri spremenil v kmetijsko zemljišče. Ker na kmetijskem zemljišču ni mogoče izvajati gradbenih del ali posegov v taki meri kot na stavbnem zemljišču, naj bi bila zaradi spremembe namembnosti prikrajšana v načinu izvrševanja lastninske pravice na navedenem zemljišču. Prav tako pa naj bi se zaradi spremembe namembnosti znižala vrednost zemljišča. Odlok naj bi bil zato v izpodbijanem delu v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Za sporno spremembo namembnosti zemljišča naj Občina ne bi navedla razlogov, zato naj bi bil Odlok v izpodbijanem del tudi v neskladju s 15. členom Ustave. Pobudnica meni, da prej določena namembnost zemljišča ni v ničemer ogrožala funkcij lastnine, kot jih opredeljuje 67. člen Ustave, ter dodaja, da je sporna sprememba namembnosti tudi v neskladju z 69. členom Ustave, saj ji Občina za poseg v njeno pravico iz 33. člena Ustave ni zagotovila nobenega povračila. Pobudnica še meni, da je v Odloku neskladje med izvedbenim in grafičnim delom. Iz izvedbenega dela naj bi izhajalo, da je njena nepremičnina (še vedno) opredeljena kot stavbno zemljišče. Iz grafičnega dela, ki naj bi imel po Odloku v primeru odstopanj prednost pred izvedbenim, pa naj bi izhajalo, da Odlok spreminja namembnost večjega dela zemljišča s parcelno številko 44/3, k. o. Miklavž, iz stavbnega v kmetijsko zemljišče, zato pobudnica izpodbija Odlok v tem delu.

Nasprotna udeleženka Občina Tabor je na pobudo odgovorila. Vse očitke zavrača, pri tem se sklicuje tudi na pojasnila "občinskega urbanista", družbe Urbanisti, d. o. o., Celje, ki je izdelal izpodbijani občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) in za Občino strokovno vodil postopek njegovega sprejema. Občina pojasni, da je bilo v postopku priprave Odloka na pobudnikovih zemljiščih s parcelnimi številkami 40 in 44/1, k. o. Miklavž, (sedaj del zemljišča s parcelno številko 44/3, k. o. Miklavž) predlagano zmanjšanje nezazidanih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, za katere ni obstajala upravičena potreba za razvoj kmetij v velikosti 3.609 m2. Zmanjšanje stavbnih zemljišč naj bi bilo predlagano zaradi racionalizacije stavbnih zemljišč na ravni občine in zaradi zakonske zahteve, ki razpršene gradnje ne dopušča več (2. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt). Nasprotna udeleženka še pojasni, da se je na konkretnem območju nahajala starejša kmetija, za katero ni bila izražena razvojna pobuda s priloženo utemeljitvijo pristojne kmetijske službe, pač pa je bila v letu 2007 dana pobuda stranke v neposredni bližini, ki se je nanašala na individualno stanovanjsko gradnjo, kar vse je nakazovalo na trend posegov v prostor v obliki negativne razpršene gradnje. Zato naj bi se v OPN območje obstoječe kmetije, ki je bila po terenskem ogledu v času priprave OPN slabše vzdrževana v smislu velike kmetijske produkcije in ni kazala na povečan razvojni potencial in potrebe po dodatnem prostoru, ohranilo kot stavbno zemljišče pod stavbami v velikosti 1.218 m2, ki naj bi omogočalo delovanje kmetije ali njeno prenovo, zmanjšala pa so se stavbna zemljišča, na katerih bi lahko prišlo do razpršene gradnje. V nadaljevanju nasprotna udeleženka obnovi potek sprejemanja Odloka. Pojasni, da je s postopki za pripravo novih občinskih prostorskih aktov začela že leta 2005. Ti so se iz več razlogov zavlekli (npr. dolgotrajna izdelava študije zagotavljanja poplavne varnosti, ki se je zaključila šele leta 2013). Postopek sprejemanja Odloka naj bi bil zato voden v skladu z ZPNačrt. Nasprotna udeleženka navaja, da je že leta 2007 objavila poziv za oddajo razvojnih pobud in potreb na območju občine. Do leta 2012 je prejela še dodatne pobude za spremembo namembnosti zemljišč. Zato je leta 2012, v sklopu priprave novega OPN, izvedla nov postopek zbiranja pobud. Nasprotna udeleženka pojasni, da za obravnavano zemljišče ob nobeni priliki ni bila podana razvojna pobuda oziroma potreba. Prav tako naj pobudnica ne bi podala pripomb na osnutek, dopolnjen osnutek oziroma predlog OPN. Po podatkih nasprotne udeleženke naj se pobudnica tudi ne bi udeležila javne obravnave dopolnjenega osnutka OPN. Nasprotna udeleženka poudarja, da je bilo pri pripravi OPN dosledno spoštovano načelo javnosti. Javnost naj bi bila o vseh fazah priprave OPN ustrezno obveščena, ne le na zakonsko določene načine, temveč tudi v neformalni obliki (za oboje prilaga dokazila). Glede očitka o neskladju tekstualnega in grafičnega dela Odloka nasprotna udeleženka najprej pojasni, da je nanj pobudnici že odgovorila (odgovor prilaga), saj jo je z njim posebej seznanil pooblaščenec pobudnice. Dodaja, da zatrjevanega neskladja ni, saj so zemljišča v lasti pobudnice delno določena kot stavbno zemljišče, delno pa kot kmetijsko zemljišče. Opozarja še, da pobudnica tudi po prej veljavnem prostorskem aktu na nezazidanem stavbnem zemljišču ni imela možnosti graditve novih objektov, dovoljena je bila namreč le rekonstrukcija obstoječih objektov in nadomestna gradnja gospodarskega oziroma stanovanjskega objekta (v dokaz prilaga lokacijsko informacijo, izdano pobudnici 23. 2. 2015). Dodaja še, da je bilo to znano tudi pobudnici, saj naj bi na navedeno sama opozarjala v pritožbi zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Pobudnica se do odgovora nasprotne udeleženke ni opredelila.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik