Jedro

Prvo sodišče je pri določitvi stikov mld. otroka z nasprotnim udeležencem upoštevalo postopnost povečevanja obsega stikov, kot ga je predlagal izvedenec, ki pa natančnega časovnega okvira ni mogel dati. Postopnost stikov kot jih je določilo sodišče prve stopnje so posledica dokazne ocene izvedenskega mnenja, da so stiki koristni, da se morajo postopoma povečevati in da mora biti nadzor ob stikih postopoma ukinjen. Prav iz navedenega razloga, ker ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kako bosta otroka ravnala ob povečanju obsega stikov, ki se tudi vsebinsko spreminjajo, je pritožbeno sodišče zaradi varovanja koristi mld. otroka odločilo, da je ob vsaki spremembi stika potrebno predhodno soglasje CSD, če se o spremembi stikov, kot so časovno določeni v sklepu, drugače ne dogovorita udeleženca.

Izrek

I. Pritožbama se deloma ugodi in se sklep v I. točki spremeni tako, da se glasi: „Stiki med očetom – nasprotnim udeležencem B. B. in mld. A. A., ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 42/2012 z dne 17. 5. 2012 se spremenijo tako, da se izvajajo na način, da nasprotni udeleženec obiskuje treninge nogometa mld. A. A. dvakrat tedensko in z njim pisno komunicira, po preteku štirih mesecev, pa ob predhodnem soglasju CSD ali če se starša tako dogovorita, obiskuje tudi nogometne tekme mld. A. A.;

II. točka izreka pa se spremeni tako, da se glasi: „Stiki med očetom – nasprotnim udeležencem B. B. in mld. C. C., ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 42/2012 z dne 17. 5. 2012 se spremenijo tako, da se izvajajo: - prva dva meseca enkrat tedensko pod nadzorom in v prostorih CSD in sicer vsako sredo med 15.00 in 16.30 uro ali drugi dan po predhodnem dogovoru očeta s CSD: - naslednji mesec ob predhodnem soglasju CSD ali če se starša tako dogovorita, dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure, ali druga dva dni, če se starša tako dogovorita; - naslednji mesec ob predhodnem soglasju CSD ali če se starša tako dogovorita dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure ali druga dva dni, če se starša tako dogovorita ter vsako drugo soboto od 10.00 ure do 18.00 ure; - naslednji mesec ob predhodnem soglasju CSD ali če se starša tako dogovorita dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure ali druga dva dni, če se starša tako dogovorita ter vsako drugo soboto in nedeljo od 10.00 ure do 18.00 ure; - po poteku tega obdobja ob predhodnem soglasju CSD ali če se starša tako dogovorita stiki potekajo enkrat tedensko ob sredah po zaključku vrtca oziroma šole do 18. ure in vsak drugi vikend od petka po zaključku vrtca oziroma šole do nedelje do 18.00 ure, vsake druge praznike in dela proste dni, polovico krajših šolskih počitnic, po dogovoru med staršema ali odločitvi CSD ter 14 dni nepretrgano v času poletnih počitnic po dogovoru med staršema ali odločitvi CSD.“

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stike med očetom (nasprotnim udeležencem) in mld. A. A., ki so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 42/2012 z dne 17. 5. 2012 spremenilo tako, da se izvajajo na način, da nasprotni udeleženec mld. A. A. obiskuje enkrat tedensko na treningih nogometa, v trajanju pol ure do ene ure in z njim pisno komunicira. Stiki med nasprotnim udeležencem in C. C., ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem, IV P 42/2012 z dne 17. 5. 2012 pa se spremenijo tako, da se izvajajo: „- prva dva meseca enkrat tedensko pod nadzorom in v prostorih CSD in sicer vsako sredo med 15.00 in 16.30 uro oziroma drugi dan po predhodnem dogovoru očeta s CSD; - naslednji mesec dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure oziroma druga dva dni v tednu, v kolikor se starša tako dogovorita, - naslednji mesec dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure oziroma druga dva dni v tednu, v kolikor se starša tako dogovorita in vsako drugo soboto od 10.00 ure do 18.00 ure; - naslednji mesec dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure oziroma druga dva dni v tednu, v kolikor se starša tako dogovorita ter vsako drugo soboto od 10.00 ure do 18.00 ure; - naslednji mesec dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure oziroma druga dva dni v tednu, v kolikor se starša tako dogovorita ter vsako drugo soboto in nedeljo od 10.00 ure do 18.00 ure; - po poteku tega obdobja stiki potekajo enkrat tedensko ob sredah po zaključku vrtca oziroma šole do 18.00 ure, vsak drug vikend od petka po zaključku vrtca oziroma šole do nedelje do 18.00 ure, vsake druge praznike in dela proste dni, polovico krajših šolskih počitnic, po dogovoru med staršema in 14 dni nepretrgoma v času poletnih počitnic, po dogovoru med staršema.“ Stiki določeni od 2. do 5. alineje II. točke izreka sklepa potekajo na način, da oče prevzame mld. sina v vrtcu oziroma v šoli ali na njegovem domu in ga po končanem stiku pripelje na njegov dom, v kolikor se starša dogovorita drugače pa v skladu z njunim predhodnim dogovorom. Prvo sodišče je še odločilo, da se tako določeni stiki pričnejo izvajati prvi teden po prejemu sklepa(1) in da vsaka udeleženec trpi svoje stroške postopka.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni povzelo dokazov, ki jih tudi ni obrazložilo, zato ni mogoče preveriti, katere vsebine poročil CSD je prvo sodišče upoštevalo pri odločitvi. Prvo sodišče je izvedensko mnenje psihologa povzelo le delno in ne v celoti ter na ta način prezrlo odločilna dejstva, na podlagi katerih bi moralo določiti stike drugače in na drugačen način. Določeni stiki mld. C. C. povzročajo psihično stisko in ogrožajo njegov osebnostni razvoj. Sklep ne vsebuje dokazne ocene, obrazložitev sklepa pa je v nasprotju z izrekom. Prvo sodišče bi moralo po uradni dolžnosti zaslišati zastopnico otroka D. D., ki je z otrokom imela redne stike ter vzpostavila zaupanje in pristen odnos. Izvedenec ni mogel napovedati, kakšne so dejanske možnosti, da bi v prihodnosti prišlo do aktivnih stikov med mld. C. C. in nasprotnim udeležencem, priporočal je postopno uvedbo stikov, če se bodo poskusni stiki pod nadzorom izkazali kot ugodni. Nerealno in neobjektivno je sodišče prve stopnje odločilo, da bo po petih mesecih otrok z očetom izvajal stike, ki so v sodni praksi običajni po kvantiteti in kvaliteti. Prvo sodišče je pričetek stikov določilo v tednu dni od prejema sklepa, čeprav iz izvedenskega mnenja izhaja, da je treba stike vzpostaviti postopoma. Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja potrjuje dogodek z dne 27. 5. 2015, ko je bil opravljen prvi uvajalni stik pod nadzorom. Mld. C. C. je ob stiku doživel šok, zato je bežal po stavbi CSD. Strokovna sodelavka CSD mld. C. C. ni seznanila, da bo imel stik z očetom, kar potrjuje bojazen izvedenca, da imajo stiki pod nadzorom ugodno prognozo samo v primeru, če bo CSD svojo vlogo pri uvajanju stikov opravil brezhibno. Dogodek potrjuje, da stiki pod nadzorom ne potekajo ugodno, zato je treba stike nasprotnega udeleženca z otrokoma ukiniti.

3. Nasprotni udeleženec izpodbija I. točko sklepa in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravico stikov nasprotnega udeleženca z mld. A. A. omejilo izključno na treninge nogometa in sicer enkrat tedensko v trajanju pol ure do ene ure. Mld. A. A. ima treninge nogometa dvakrat tedensko in enkrat na teden tekmo. Treningi in tekme so javno dostopni, kar pomeni, da je očetu mld. A. A. dovoljeno manj kot pa vsakemu drugemu naključnemu obiskovalcu. Opazovanje nogometnega treninga ni mogoče šteti kot stik, enako velja tudi za pisno komunikacijo. Zgolj enostranska želja po stikih in nevidna prisotnost očeta na treningih ter njegovo pisanje mld. A. A. ne zadostuje definiciji stikov očeta s sinom. Sodišče prve stopnje je na ta način ukinilo stike med očetom in sinom ter nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje. Prvo sodišče bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, kako zagotoviti stike in na kakšen način stike normalizirati, ne pa z vprašanjem omejitve stikov.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje v sklepu ni sprejelo dokaznega sklepa(2), kar predstavlja bistveno kršitev postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost sklepa, ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa pri dokazni oceni navedlo in povzelo dokaze na podlagi katerih je dokazno ocenilo dejstva, ki so bila odločilna za določitev stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma. Pritožba predlagateljice tudi ne pojasni, na podlagi katerih dokazov, ki jih prvo sodišče v sklepu ni upoštevalo, bi bilo dejansko stanje drugače ugotovljeno in v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje drugačna, če bi prvo sodišče zaslišalo D. D., ki zastopa mld. C. C., še posebej iz razloga, ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da so stiki nasprotnega udeleženca z mld. C. C. nujno potrebni za osebnostni razvoj otroka. Sodišče ni dolžno povzemati izvedenskega mnenja v celoti, kot to zmotno trdi pritožba. Sodišče prve stopnje je zato v obrazložitvi sklepa pravilno povzelo le tiste ugotovitve izvedenca, ki so pravno relevantne in odločilne za presojo, kakšni stiki so v korist otrok. Izrek sklepa tudi ni v nasprotju z obrazložitvijo, pa tudi dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo ter pravilno uporabilo materialno pravo(3). Na podlagi 106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je sodišče prve stopnje določilo tudi obseg stikov, ki jih (lahko) ima nasprotni udeleženec z otrokoma. Drugačni stiki z otrokoma niso v njuno korist (primerjaj s petim odstavkom 106. člena ZZZDR). Sodišče prve stopnje tudi ni storilo absolutnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da stiki mld. A. A. z nasprotnim udeležencem v tem trenutku niso v otrokovo korist, tudi če bi se izvajali pod nadzorom. V perspektivi izvedenec ni mogel dati ocene, kako se bo njun odnos razvijal, predlagal pa je, da bi morala biti prisotnost nasprotnega udeleženca pasivna in neovirajoča. Posebej je izpostavil, da je obiskovanje A. A. treningov nogometa s strani nasprotnega udeleženca lahko prava pot za postopno izgradnjo odnosa, enake ugotovitve pa je dal tudi na zaslišanju na naroku 20. 4. 2015(4). Izvedenec je poudaril postopnost pasivnih stikov, pozitivno rešitev pa vidi, če bi se nasprotni udeleženec poskušal mld. A. A. približati na treningih nogometa, zato je pritožbeno sodišče štelo kot primerno, da se stiki izvajajo na dveh treningih nogometa, ki jih ima mld. A. A. v enem tednu, tekem pa se bo nasprotni udeleženec udeleževal, če bo takšno soglasje dal CSD. Soglasje CSD je potrebno, ker bo na ta način s strokovno pomočjo ocenjeno, ali je glede na konkretne okoliščine primera v času odločanja upoštevana postopnost stikov, ki jo izpostavlja izvedenec, kot nujno predpostavko za graditev pozitivnega odnosa med nasprotnim udeležencem in mld. A. A., ki pa bo odvisen od različnih okoliščin in dejavnikov, zato izvedenec časovne napovedi za intenzivnejše stike ni mogel dati. Zmotne so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da obiskovanje treningov ne predstavlja stikov, saj so takšni stiki po mnenju izvedenca najboljša možnost za pasivno in nevdirajočo prisotnost nasprotnega udeleženca v življenju mld. A. A., s tem, da sta takšne stike v svojih izpovedbah podprla udeleženca(5). Ker ima mld. A. A. dva treninga tedensko, izvedenec pa je posebej izpostavil, da bi bilo koristno, da nasprotni udeleženec obiskuje treninge mld. A. A., ki jih časovno in po številu obiskov ni omejil, je pritožbeno sodišče odločilo, da nasprotni udeleženec izvaja stike z mld. A. A. dvakrat tedensko na način, da obiskuje sinove treninge nogometa brez časovne omejitve. Glede na pritožbene navedbe, da je na ta način nasprotnemu udeležencu omejen dostop do javnih prireditev in da mu je s tem prepovedan kontakt s sinom, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je takšen način stikov glede na izvedene dokaze trenutno edina možna pot(6), da bo morda nasprotni udeleženec v prihodnosti lahko znova vzpostavil z mld. A. A. pristen starševski odnos. Ker tekme predstavljajo poseben dogodek v življenju vsakega športnika, kar je splošno znano dejstvo, je prisotnost nasprotnega udeleženca na tekmah trenutno lahko škodljiva za graditev in ponovno vzpostavitev pozitivnega odnosa med očetom in sinom, še posebej iz razloga, ker je izvedenec poudarjal postopnost zbliževanja, ki ga pritožbeno sodišče vidi tudi v tem, da se po štirih mesecih, ob predhodnem soglasju CSD, nasprotnemu udeležencu omogočijo stiki z otrokom tudi na način, da bo obiskoval sinove nogometne tekme. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju izvedenskega mnenja vidi v navedenem režimu stikov možnost, da se bodo na ta način počasi normalizirali odnosi nasprotnega udeleženca s sinom, kar bo za mld. A. A. imelo pozitivni učinek, saj je za njegov uspešen osebnostni razvoj, nujno potrebna prisotnost očeta, s tem, da bo nasprotni udeleženec moral bistveno spremeniti negativne vzorce obnašanja s sinom, kot jih je imel v času stikov in na katere utemeljeno opozarja izvedenec, kot odločilni razlog za obstoječe stanje.

7. Izvedenec je vseskozi izpostavljal, da je v korist mld. C. C., da se stiki ohranjajo, da pa je treba, da so v začetku pod zunanjo kontrolo in če se postopoma pokažejo kot ugodni, se morajo odvijati tudi brez prisotnosti tretje osebe. Izvedenec še ugotavlja, da obstaja realna možnost, da bo mld. C. C. pozitivno sprejel stike, da pa mora predlagateljica odigrati svojo vlogo in pripraviti otroka na stike, zato je treba v prvi vrsti kot možne vzroke za reakcijo mld. C. C. ob prvem stiku z očetom po izdaji izpodbijanega sklepa, kot ga opisuje pritožba, iskati v dosedanjih ravnanjih predlagateljice, ki ni znala razlikovati med interesi otroka, ki stike z očetom nujno potrebuje za uspešen osebnostni razvoj ter porušenim in nerazčiščenim odnosom do nasprotnega udeleženca, zaradi katerega prenaša neugodne izkušnje iz partnerskega odnosa na otroka, ki nedopustno vstopata v ta razmerja, kot zaščitnika matere, čeprav bi morala ta razmerja urediti udeleženca sama. Otroka sta v hudi stiski že zaradi neugodnih preteklih izkušenj, zaradi neprimernih ravnanj očeta, razpada družine, s prevzemanjem zaščitniške vloge pa se njuna stiska le še dodatno povečuje. Izvedenec zato priporoča udeležencema, da si poiščeta strokovno pomoči, na podlagi katere bosta izboljšala lastno zrelost in na ta način prepoznala potrebe mladoletnih otrok, katerim bosta dala prednost pred osebnimi zamerami, ki jih imata drug proti drugemu.

8. Prvo sodišče je pri določitvi stikov mld. C. C. z nasprotnim udeležencem upoštevalo postopnost povečevanja obsega stikov, kot ga je predlagal izvedenec, ki pa natančnega časovnega okvira ni mogel dati. Postopnost stikov kot jih je določilo sodišče prve stopnje so posledica dokazne ocene izvedenskega mnenja, da so stiki koristni, da se morajo postopoma povečevati in da mora biti nadzor ob stikih postopoma ukinjen. Prav iz navedenega razloga, ker ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kako bosta otroka ravnala ob povečanju obsega stikov, ki se tudi vsebinsko spreminjajo, je pritožbeno sodišče zaradi varovanja koristi mld. otrok odločilo, da je ob vsaki spremembi stika potrebno predhodno soglasje CSD, če se o spremembi stikov, kot so časovno določeni v sklepu, drugače ne dogovorita udeleženca.

9. Pritožbene navedbe predlagateljice, da je sodišče prve stopnje stike določilo drugače kot jih je predlagal izvedenec so protispisne in v nasprotju z izvedenskim mnenjem, ki stike nasprotnega udeleženca z otrokoma podpira(7) in še posebej izpostavlja pomembno vlogo predlagateljice pri pripravi otrok na stike, ki jo do sedaj ni opravljala uspešno, kljub dejstvu, da je odločilen prispevek za porušenje medsebojnih odnosov med udeležencema in do otrok na strani nasprotnega udeleženca. Glede nasprotnega udeleženca pa je treba znova izpostaviti, da so bila njegova ravnanja do otrok v preteklosti neprimerna, da ni ustvaril korektnega medsebojnega odnosa z otrokoma, ko sta očeta najbolj potrebovala, ko je prišlo do razpada življenjske skupnosti. Vse navedene okoliščine je pritožbeno sodišče upoštevalo pri določitvi stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma, saj glede na že opisane okoliščine konkretnega primera le postopnost stikov, kot so določeni, lahko pripeljejo do postopne izgradnje odnosa med očetom in sinovoma, ki pa je nujno potreben za uspešen osebnostni razvoj otrok.

10. Pritožbeni razlogi so deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo in sklep spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbi zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Udeleženca sta sklep prejela 21. 5. 2015. Op. št. (2): In tudi ni v izreku zavrnilo v presežku predloga predlagateljice, da se stiki ukinejo, čeprav to izhaja iz vsebine obrazložitve sklepa, kar je mogoče šteti kot očitno pisno napako.

Op. št. (3): Razen v delu, v katerem je bil sklep deloma spremenjen, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

Op. št. (4): Glej izvedensko mnenje na strani 10 in zapisnik z naroka na strani 100 sodnega spisa.

Op. št. (5): Glej izpoved predlagateljice in nasprotnega udeleženca na naroku z dne 20. 4. 2015, stran 101 sodnega spisa.

Op. št. (6): Poleg pisne komunikacije.

Op. št. (7): Kot so določeni z izpodbijanim sklepom.