8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. s Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1020/2003 z dne 4. 1. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 482/95 z dne 30. 6. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke, da sta ji prva tožena stranka in pritožnica (v pravdi druga tožena stranka) solidarno dolžni plačati 1.620.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, in sicer iz naslova pravne pomoči za prvo toženo stranko. Sprejelo je stališče, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka prvi toženi stranki nudila pravno pomoč in da ji za to pripada nagrada v mesečnem znesku 1.500 točk po Odvetniški tarifi. Obveznost plačila je naložilo prvi toženi stranki in pritožnici, ker se je pritožnica s sporazumom zavezala, da solidarno odgovarja za obveznosti prve tožene stranke iz te pogodbe. Višje sodišče je delno ugodilo pritožničini pritožbi in spremenilo sodbo tako, da je zgolj pritožnici naložilo, da tožeči stranki iz naslova pravne pomoči plača 540.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Hkrati je tudi sklenilo, da se tožba proti prvi toženi stranki zavrže, ker je bila prva tožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Sprejelo je stališče, da sta se pogodbeni stranki dogovorili le za mesečno plačilo nagrade v višini 500 točk in ne 1.500 točk, kot je sicer zapisano v pogodbi o pravni pomoči, saj je očitno, da je bila v pogodbi pred številko 500 naknadno z drugim strojem zapisana številka 1.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14. in iz 22. člena Ustave. Meni, da med pogodbenima strankama cena storitve (pravne pomoči) sploh ni bila določena, zato naj pogodba o pravni pomoči sploh ne bi bila sklenjena. Meni, da Višje sodišče ne more samo določiti cene storitve, ki je v očitnem nasprotju z voljo tožeče stranke (ki je pogojevala sklenitev pogodbe s plačilom 1.500 točk). Meni, da je zato pogodba o pravni pomoči, kot primarni pravni posel, pravno neobstoječ in da je zato pravno neobstoječ tudi sporazum, s katerim je pritožnica solidarno prevzela obveznosti prve tožene stranke. Dalje pritožnica zatrjuje, da tožbeni zahtevek tudi po višini ni utemeljen, ker naj bi sodišči napačno odmerili vrednost točke po Odvetniški tarifi (na podlagi katere je bila določena cena storitve po pogodbi o pravni pomoči). Meni, da bi sodišči morali poznati pravilno vrednost točke in navaja, da je bila vrednost točke za čas od oktobra 1992 do marca 1993 40 SIT in ne 60 SIT, kot naj bi arbitrarno in mimo predpisov odločili sodišči.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Očitek pritožnice, da je odločitev Višjega sodišča arbitrarna, bi bil lahko pomemben z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Ta očitek ni utemeljen. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, ampak na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Višje sodišče je namreč z razumnimi pravnimi argumenti utemeljilo, zakaj je štelo, da je bila dogovorjena cena storitve 500 točk mesečno in ne 1.500 točk. Pritožnici je pojasnilo, da je iz pogodbe o pravni pomoči očitno razvidno, da je bila pred številko 500 točk naknadno z drugim strojem zapisana številka 1 ter da je sodišču tudi iz druge zadeve (št. I Cp 482/2001) znano, da je bilo število točk (cena storitve) v podobni pogodbi z drugo stranko naknadno vneseno. V pravilnost tega stališča se Ustavno sodišče ne more spuščati.

5.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Pritožnica očitka o utemeljenosti zahtevka po višini (to je glede odmere odvetniške točke) v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni uveljavljala. Ker je ta očitek uveljavljala šele v ustavni pritožbi, ga Ustavno sodišče pri odločanju ni moglo upoštevati.

6.Ker očitno ne gre za kršitvi človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot ju zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić