Jedro

Zakon o zemljiški knjigi v 5. členu določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če zakon ne določa drugače. Ni torej dvoma, da mora listina obstajati ob vložitvi predloga in da se ne more utemeljenost vpisa utemeljevat s pozneje nastalo listino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris zaznambe o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep sodniške pomočnice Dn 1 in potrdilo sklep sodniške pomočnice ter odločilo, da se vpis ne dovoli. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je predlagateljica z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 21.9.2010 predložila le Akt o oblikovanju etažne lastnine R. d.d. z dne 28.10.2009. Kljub temu, da je bila v nadaljnjem postopku pozvana na popravo oz. Dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga ni ravnala v skladu s pozivom sodišča. Citirana listina tudi ne more biti podlaga za vpis lastninske pravice v zvezi z vloženim zemljiškoknjižnim predlogom.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je 21.9.2010 na sodišče prve stopnje vložila zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice pri parceli 327/1 k.o. Š. v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. S pozivom z dne 2.6.2011 je bila po sodišču pozvana naj predlog dopolni in vsi zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavb so se sestali v notarski pisarni in podpisali sporazum o določitvi solastniškega deleža (notarski zapis SV 1). Predlog je pravočasno dopolnila in dostavila notarsko overjen sporazum o določitvi solastniškega deleža, v katerem je R. d.d. kot zemljiškoknjižna lastnica parcele 327/1 k.o. Š. že drugič podpisala, da dovoljuje in da se strinja, da se ta parcela vpiše v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na parceli 327/8 k.o. Š., prav tako pa so točno določeni tudi solastniški deleži, kot so bili že v Aktu o oblikovanju etažne lastnine. Odnos prvostopenjskega sodišča je žaljiv, saj je Akt o oblikovanju etažne lastnine, ki ga je hranilo sodišče vseboval že vse potrebne podatke. Opozarja še na ravnanje sodišča in na to, da je njeno ime N1 in ne N2. Pritožba je utemeljena.

Pregled spisa pokaže, da je predlagateljica predlagala vknjižbo pridobitve lastninske pravice pri nepremičnini, parc. št. 327/1 k.o. Š. na podlagi listine - Akta o oblikovanju etažne lastnine (A1). Drži, da je bil zemljiškoknjižni predlog pomanjkljiv, saj je predlagala vknjižbo lastninske pravice po nedoločenih deležih, vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče mimo okoliščine, da je deleže Akt o oblikovanju etažne lastnine z dne 28.10.2009 vseboval (glej 3. in 7. člen Akta).

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 5. členu določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če zakon ne določa drugače. Ni torej dvoma, da mora listina obstajati ob vložitvi predloga in da se ne more utemeljenost vpisa utemeljevat s pozneje nastalo listino, zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na notarski zapis dne 15.6.2011 sklenjenega sporazuma o določitvi solastniškega deleža za ta postopek nimajo relevantnega pomena. V postopku je bilo torej potrebno presojati, če je predlagan vpis utemeljen na podlagi listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, torej na podlagi Akta o oblikovanju etažne lastnine, ki ga je sprejela R. d. d. kot zemljiškoknjižna lastnica in ki je nastal pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga oziroma je bil podlaga predlogu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi izpodbijanega sklepa niso konkretizirani do te mere, da bi bilo mogoče odločitev sodišča prve stopnje preveriti. Ne drži namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da enostranski Akt o oblikovanju etažne lastnine ne more biti podlaga za vpis lastninske pravice v zvezi z vloženim zemljiškoknjižnim predlogom, sodišče pa tudi ne konkretizira zakaj v obravnavanem primeru ne more biti podlaga za vpis lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču – parceli 327/1 k.o. Š., saj se po vsebini sploh ni spustilo v presojo listine, na podlagi katere predlagateljica predlaga vpis.

Na podlagi obrazloženega je zato moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ter hkrati dovolilo izbris zaznambe o zavrnitvi vpisa (5. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, v zvezi z 91. členom ZZK-1C, Ur. l. RS, št. 25/2011).