30. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Katarine Ferfolja Rozman, Koper, ki jo zastopa Nastja Gojtan, odvetnica v Kopru, na seji 30. novembra 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 89/14, 92/15, 18/17, 17/18, 3/19 in 97/21) v zvezi s 7. točko Priloge 1: Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, kolikor ta določa, da gre za alergijo na hrano, če je dokazana alergija na tri ali več osnovnih živil, se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 214/2021 z dne 21. 12. 2021 in zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 156/2021 z dne 15. 9. 2021 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Ps 1302/2019 z dne 23. 4. 2021 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Kot izhaja iz izpodbijanih sodb in navedb pritožnice, je Center za socialno delo Južna Primorska z odločbo z dne 30. 4. 2019 zavrnil njeno zahtevo za priznanje pravice do dodatka za nego otroka. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je z odločbo z dne 10. 10. 2019 zavrnilo njeno pritožbo zoper navedeno odločbo. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita navedeni odločbi in da se ji prizna pravica do dodatka za nego otroka od 20. 3. 2019 ter da je tožena stranka dolžna izdati odločbo o odmeri višine dodatka za nego otroka od 20. 3. 2019 v roku 30 dni. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Kot izhaja iz izpodbijanih sodb, je bilo v postopku ugotovljeno, da ima pritožničin otrok, za nego katerega je zahtevala priznanje pravice do dodatka za nego otroka, zelo hudo alergijo anafilaktičnega tipa na kravje mleko. Ker pa nima dokazanih alergij na hrano na tri ali več osnovnih živil, določenih v 7. točki Seznama težkih, kroničnih bolezni in stanj (v nadaljevanju Seznam), ki je priloga k Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (v nadaljevanju Pravilnik), pritožnica nima pravice do dodatka za nego otroka po tretjem odstavku 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22 – ZSDP-1). Sodišči sta sprejeli še stališče, da navedena ureditev ni v neskladju z Ustavo. Višje sodišče je štelo, da je namen Seznama v zagotavljanju enakopravne obravnave otrok in s tem preprečevanje arbitrarnosti pri priznavanju pravice do dodatka za nego otroka. Presodilo je, da je Pravilnik (katerega priloga je Seznam) sprejet na podlagi zakonskega pooblastila in ne ureja samostojno navedene pravice oziroma je s podrobnejšo ureditvijo pogojev in postopka za njeno priznanje ne izvotli, zato pa tudi niso podani pogoji za uporabo instituta exceptio illegalis. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper navedene sodne odločbe. Zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Navaja, da se je v sodnem postopku zavzemala za ustavnoskladno razlago Pravilnika oziroma za uporabo instituta exceptio illegalis. Meni namreč, da Pravilnik, ki ne razlikuje med blažjimi, težjimi in najtežjimi oblikami alergij, otroke, ki imajo manjše število najtežjih oblik alergije, in njihove družine brez razumnega razloga obravnava neenako v primerjavi z otroki, ki imajo potrjeno alergijo na vsaj tri osnovna živila, vendar so te alergije blažje in zato povezane z manjšimi življenjskimi stroški kot najtežje oblike alergij. Pravica do dodatka za nego otroka, katere namen je kritje povečanih življenjskih stroškov, ki jima ima družina pri preživljanju in negi otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, naj bi bila zato izvotljena. Kljub temu da sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali dejstvo, da je bil njen otrok zaradi navedene alergije že večkrat življenjsko ogrožen in da je zahtevnost diete ter vseh ukrepov pri rokovanju tako s hrano kot tudi z otrokom zelo velika in povezana z bistveno večjimi stroški, naj bi sodišči njenega otroka brez razumnega razloga obravnavali slabše kot otroke, ki imajo potrjene blažje oblike alergije na vsaj tri osnovna živila. Odločitve, zakaj nista upoštevali namena dodatka za nego otroka in zakaj upoštevaje navedeno nista uporabili instituta exceptio illegalis, naj sodišči ne bi obrazložili ustrezno zahtevam 22. člena Ustave. Posledično naj bi pritožnico prikrajšali tudi za učinkovito uveljavljanje pravic iz 23. in 25. člena Ustave.

3.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena Pravilnika v zvezi s 7. točko Seznama, kolikor ta določa, da gre za alergijo na hrano, če je dokazana alergija na tri ali več osnovnih živil. Zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave, ker ne razlikuje med blažjimi, težjimi in najtežjimi oblikami alergij, upoštevaje pri tem namen dodatka za nego otroka. Meni, da za ureditev, po kateri je njen otrok kljub dokazani zelo hudi alergiji anafilaktičnega tipa na kravje mleko obravnavan slabše kot otrok s potrjenimi tremi blažjimi oblikami alergije, ni razumnega razloga.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik