Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep I Cp 275/2006

ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.275.2006 Civilni oddelek

pritožba zoper sklep o dedovanju prekinitev zapuščinskega postopka sporazum o delitvi zapuščine
Višje sodišče v Kopru
3. oktober 2006

Povzetek

Višje sodišče je deloma ugodilo pritožbi dedinje A.F. in spremenilo sklep o dedovanju glede obsega zapuščine, saj je soglasno ugotovljeno, da nepremičnina, ki jo je zapustnik prodal pred smrtjo, ne spada v zapuščino. Pritožba pa je bila v ostalem zavrnjena kot neutemeljena, saj tožba dedinje A.F. o izpodbijanju sodne poravnave ne vpliva na postopek dedovanja.
  • Veljavnost sodne poravnave dedičevTožba dedinje A.F. izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, kar pa ne vpliva na izdajo sklepa o dedovanju.
  • Obseg zapuščinePritožba dedinje A.F. se nanaša na obseg zapuščine, kjer trdi, da nepremičnina ne spada v zapuščino, ker je bila prodana pred smrtjo zapustnika.
  • Preuranjenost sklepa o dedovanjuDedinja A.F. trdi, da je sklep o dedovanju preuranjen, ker izpodbija sodno poravnavo, vendar sodišče ugotavlja, da to ne predstavlja razloga za prekinitev postopka.
  • Pravilnost postopkaPritožba dedinje A.F. navaja, da sklep o dedovanju ni izdala sodnica, ki je vodila postopek, kar pa ne predstavlja kršitve pravil zapuščinskega postopka.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep o dedovanju po pok. N.L. v izreku pod točko I. (glede obsega zapuščine) s p r e m e n i tako, da se briše tekst prve alineje, in sicer, da tam opisana nepremičnina - stanovanje k.o. S., vl. št. E 125 B XXI, par. št. 529/1, ne tvori več premoženja, ki spada v zapuščino po pok. N.L.. Sicer se pritožba zavrne in potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V zapuščinski zadevi po pok. N.L. je Okrajno sodišče v K. izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo premoženje, ki spada v zapuščino. Poleg sredstev na transakcijskem računu pri banki in denarnih sredstev, ki so v hrambi pri dedinji A.F. ter opreme v stanovanju in neregistriranega avtomobila je ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem spada tudi nepremičnina k.o. S., vl. št. E 125 B XXI, par. št. 529/1, do celote. Kot zakonite dediče v drugem dednem redu je razglasilo zapustnikovo zunajzakonsko partnerko A.F. do 1/2, zapustnikova brata in zapustnikovo sestro, vsakega do 1/8 ter na podlagi vstopne pravice po pokojni zapustnikovi sestri še zapustnikova nečaka, vsakega do 1/16. Pod točko III izreka je povzelo sodno poravnavo, ki so jo sklenili dediči v pravdnem postopku glede delitve premoženja in v skladu s to sodno poravnavo dedičev odločilo, da A.F. obdrži premičnine - opremo v stanovanju in osebni avtomobil ter znesek, ki ga ima v hrambi, poleg tega pa pridobi še znesek 6.820 EUR z računa zapustnika, preostala denarna sredstva pa pridobijo nerazdelno ostali dediči. Zoper sklep o dedovanju je vložila dedinja A.F. pritožbo, ker se z delitvijo zapuščine ne strinja in predlagala razveljavitev sklepa o dedovanju. Navedla je, da sklenjeno sodno poravnavo med dediči izpodbija s tožbo, zato je sklep o dedovanju preuranjen. Pritožila pa se je tudi zoper točko I izreka sklepa in sicer glede obsega zapuščine, saj nepremičnina - v prvi alineji točke I. izreka opisano stanovanje ne more spadati v zapuščino, ker je to stanovanje zapustnik prodal za časa življenja. Podatke o tem je sodišču posredovala pravočasno, zato ne razume, zakaj je ta nepremičnina navedena med zapustnikovim premoženjem. Opozarja še, da sklepa o dedovanju ni izdala sodnica, ki je vodila postopek in pred katero so sklenili sodno poravnavo. Meni pa še, da jo sodišče prekomerno zasipa s svojimi dopisi, sklepi in opomini kljub temu, da je ravnala v skladu z navodili sodišča in vse pravočasno oddala.

Ostali dediči so s pomočjo pooblaščenca podali odgovor na pritožbo dedinje A.F. in dopolnitev le tega. V odgovoru opozarjajo, da je bila sodna poravnava o delitvi zapuščine sklenjena na osebni predlog dedinje A.F. in v njej upoštevane njene želje, saj je bila poravnava sklenjena tako, kot je dedinja A.F. predlagala poravnalno ponudbo preko svojega pooblaščenca, le to ponudbo pa so kasneje ostali zakoniti dediči sprejeli. Navajajo pa še, da je pri ugotovljenem obsegu zapuščine prišlo do napake, saj nepremičnina k.o. S., vl. št. E 125 B XXI, parc. št. 529/1, ki v naravi predstavlja stanovanje, ne spada v zapuščino po pokojnem N.L., ker je to stanovanje zapustnik prodal in je novi lastnik tudi vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik na podlagi pogodbe o kupoprodaji nepremičnine med pokojnikom in novim lastnikom in prilagajo zemljiškoknjižni izpisek za navedeno nepremičnino.

V kolikor dedinja A.F. v pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje med zapuščino pokojnika nepravilno štelo tudi stanovanje, vpisano v vl. št. E 125 B XXI, stavba na parc. št. 529/1, k.o. S., je pritožba utemeljena. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 18.2.2003 (na listovni številki 4-6 spisa), s katerim je zapuščinsko sodišče razpolagalo, je razvidno, da je na navedeni nepremičnini zaznamovana plomba, ker je vložen predlog za prenos lastninske pravice v korist M.J., iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki so ga k odgovoru na pritožbo priložili dediči, pa je razvidno, da je bila na podlagi predloga z dne 31.5.2002 na nepremičnini vknjižena lastninska pravica na M.J., temelj prenosa pa je kupoprodajna pogodba, ki jo je pridobiteljica sklenila z zapustnikom dne 23.5.2002. Ker so tako dedinja, ki je vložila pritožbo, kot tudi vsi ostali dediči soglasni o tem, da v prvi alineji pod točko I. izreka izpodbijanega sklepa opisana nepremičnina ne more spadati v zapuščino po pok. N.L., saj jo je zapustnik še za časa življenja prodal in je bil tudi izveden stvarno pravni prenos lastninske pravice na novega upravičenca, je višje sodišče izpodbijani sklep o dedovanju glede ugotovljenega obsega zapuščine spremenilo tako, da se iz izreka sklepa pri ugotovljenem obsegu zapuščine po pok. N.L. črta besedilo prve alineje pod točko I., kjer je opisana nepremičnina, ki jo je zapustnik prodal za časa življenja. Po določbi 173. člena Zakona o dedovanju - ZD lahko sodišče, kadar tako predlagajo vsi dediči, na pritožbo samo spremeni svoj sklep o dedovanju, če s tem ni prizadeta pravica drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Glede na soglasen predlog vseh dedičev po pokojnem N.L. in glede na predloženo dokazilo - zemljiškoknjižni izpisek iz katerega je razvidno, da je lastninska pravica na navedeni nepremičnini na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 23.5.2002 vknjižena na osebo z imenom M.J. po predlogu z dne 31.5.2002, to je pred zapustnikovo smrtjo, in ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je višje sodišče sklep o dedovanju v izreku pod točko I, kjer se ugotavlja obseg zapuščine, spremenilo tako, da navedena nepremičnina, opisana v prvi alinei navedene točke, ne spada v zapuščino po pokojnem N.L..

Pritožba pa je neutemeljena, ko navaja, da je sklep o dedovanju preuranjen, ker je dedinja A.F. zoper sporazum dedičev o delitvi zapuščine, sicer povzet v točko III. sklepa o dedovanju, vložila tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Kot je razvidno iz listinskega gradiva in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bila zapuščinska obravnava po pokojnem N.L. prekinjena in dedinja A.F. je bila zaradi dokazovanja svoje dedne pravice napotena na pravdo, v tem pravdnem postopku pa je z ostalimi dediči sklenila sodno poravnavo, v kateri ji je bila priznana dedna pravica po pokojnem N.L. in s katero so razdelili zapuščino. Vsebino te sodne poravnave je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 3. odstavka 214. člena ZD povzelo v izrek izpodbijanega sklepa. Sklep o dedovanju ima tako vse sestavine, ki jih v skladu z 214. členom Zakona o dedovanju mora imeti; tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev pa ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka, zato dedinji A.F. ni mogoče ugoditi. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe o tem, da sklepa o dedovanju ni izdala sodnica, ki je zadevo vodila, saj je iz spisovnih podatkov razvidno, da je zapuščinski postopek vodila sodnica, ki je tudi izdala sklep o dedovanju; ne glede na to pa to dejstvo samo po sebi ne predstavlja take kršitve pravil zapuščinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost izdanega sklepa o dedovanju. V kolikor pa se pritožba dedinje nanaša na postopek v pravdni zadevi, v okviru katere je bila sklenjena sodna poravnava z ostalimi dediči, pa teh navedb v tem pritožbenem postopku ni mogoče obravnavati. Ocena dedinje, da je sklep o dedovanju preuranjen, je tako v nasprotju z njenimi siceršnjimi navedbami v pritožbi, da ima občutek, da sodišče zadevo zavlačuje in je v tem delu pritožba nerazumljiva; nerazumljiv pa je tudi očitek dedinje, "da jo sodišče hoče prisiliti, da sprejme 1/4, namesto 1/2", in so take navedbe v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz sklepa o dedovanju, saj je bila dedinja A.F. razglašena za dedinjo po pokojnem N.L. z dednim deležem do 1/2 zapuščine. Višje sodišče je zato pritožbi dedinje A.F. deloma ugodilo in sklep o dedovanju spremenilo glede obsega zapuščine, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia