Jedro

Posebnih določil o pogrebnih stroških ZD nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. člen ZD), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dedovanje, ki so ga po zakonu deležni zapustnikova mati, brat in sestra, omejeno do višine v obliki plačila zapustnikove domske oskrbe prejete socialne pomoči. Ker višina plačila domske oskrbe presega vrednost zapuščine, celotno zapustnikovo premoženje postane last Občine X in do dedovanja ne pride.

2. Pritožuje se zakonita dedinja A.A. V pritožbi navaja, da je iz zapustnikove hranilne knjižice dvignila 1.500,00 EUR za plačilo ostanka pogrebnih stroškov in spomenika. Navaja, da so bila ta sredstva porabljena za zapustnika, ki je bil invalid od rojstva, in ne zanjo. Zapustnik je bil s strani socialne službe oproščen plačil. 3. Občina X je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je pritožnica za kritje stroškov zapustnikovega pogreba prejela pogrebnino od Centra za socialno delo in izredno socialno pomoč od Občine X v višini 693,00 EUR, ker je na Občino X naslovila vlogo za dodelitev izredne denarne socialne omoči za kritje stroškov sinovega pogreba. Predlaga zavrnitev pritožbe. Predlaga, da se pritožbi ugodi ali da se jo pokliče na sodišče. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Za odločitev o usodi zapustnikovega premoženja odločilno dejstvo, ki mu pritožnica ne nasprotuje, je, da je Občina X za zapustnika plačevala domsko oskrbo in da znesek te socialne pomoči presega vrednost zapuščine. Zaradi tega plačila je sodišče prve stopnje dedovanje po zapustniku na podlagi 128. čl. Zakona o dedovanju pravilno omejilo. Ker višina iz naslova socialne pomoči izplačanih sredstev presega vrednost zapuščine, je pravilno stališče, da do dedovanja sploh ne pride. Z dopisom z dne 17.9.2014 so bili pritožnica in ostali dediči seznanjeni z možnostjo, da znesek izplačane denarne pomoči povrnejo. Ker te možnosti niso izkoristili, bo do omejitve dedovanja prišlo.

6. Prvostopenjsko sodišče pa je spregledalo, da je pritožnica v teku postopka večkrat omenjala stroške zapustnikovega pogreba in spomenika. Ker jih ni specificirala, bi jo kot laično stranko moralo pozvati, da to stori (165. čl. Zakona o dedovanju). Tudi pogojev za odločanje brez zapuščinske obravnave ni (203. čl. Zakona o dedovanju). Ker zapuščina obstaja – tvorijo je vrednostni papirji, denarna sredstva pri banki in neizplačane pokojnina – bi sodišče zapuščinsko obravnavo moralo opraviti. Pritožnica je večkrat opozorila, da želi svoja stališča podati osebno na sodišču. Ker je kršitev procesnih pravil lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe, je pritožbi ugodeno in izpodbijani sklep razveljavljen (prvi odstavek 339. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).

7. O pogrebnih stroških sodišče v zapuščinskem postopku res ne odloča, ker gre za dolg do zapuščine. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. čl. Zakona o dedovanju). Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. čl. Zakona o dedovanju), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo. V ponovljenem postopku je zato dedičem in Občini X treba dati možnost, da se dogovorijo o stroških, nastalih v zvezi z zapustnikovim pogrebom in spomenikom.