Jedro

Revident pomembnega pravnega vprašanja ni opredelil na zahtevan način, prav tako tudi ne zatrjuje, da bi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega pravnega vprašanja, niti da v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Zato ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po pooblaščencu vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 12. 2005. S to je bila revidentu na podlagi listine ... izobraževalne ustanove A. v Republiki Sloveniji priznana prva stopnja izobrazbe po Zakonu o visokem šolstvu – ZVis in odločeno, da lahko v Republiki Sloveniji uporablja v tujini pridobljeni naslov ingenieur ter ugotovljeno, da na ustanovi A. pridobljeni naslov ingenieur ni enakovreden slovenskemu strokovnemu naslovu diplomirani inženir strojništva.

4. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 in Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Skladno z določbami četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident pomembnega pravnega vprašanja ni opredelil na zahtevan način. Citira namreč določilo drugega odstavka 3. člena Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja – ZPVI (Ur. l. RS, št. 73/2004) in zatrjuje, da je sočasnost revidentovega študija z drugim diplomantom iste šole A., kateremu je bil sicer priznan naslov diplomiranega inženirja strojništva pred uveljavitvijo ZPVI, analogna okoliščinam iz navedenega določila ZPVI. Revident tako ni jasno in določno opredelil pomembnega pravnega vprašanja niti ni opisal okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse. Revident tudi ne zatrjuje, da bi izpodbijana sodba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, niti da v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Glede na navedeno revident ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Nadalje revident uveljavlja obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da ima na razpolago delovno mesto z nazivom diplomiranega inženirja strojništva, ni izkazal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice. Revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8. Ker revident ni izkazal, da izpolnjuje katerega izmed uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.