Jedro

Za sklepčnost tožbe, s katero tožnica zaradi skritih napak uveljavlja jamčevalni zahtevek na povrnitev stroškov odprave napake v skladu z določili OZ o podjemni pogodbi, morata biti izpolnjena dva pogoja: obvestilo o napaki v enem mesecu od njenega odkritja in vložitev tožbe v enem letu od obvestila o napaki.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna, kar pomeni, da tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.

Rok iz prvega odstavka 635. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo:

I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 31.894,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve te tožbe dalje do plačila, v roku 15 dni.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila."

2. Zoper sodbo se je pritožila tožnica.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v tožbi, vloženi 20. 9. 2022, navedla: - da je tožencu kot samostojnemu podjetniku na podlagi njegove ponudbe z dne 10. 6. 2020 naročila gradbeno obrtniška dela na svoji proizvodni hali - montažo strešne folije, - da je naročena dela toženec izvedel kot glavni izvajalec (nanos poliureje je izvedel njegov podizvajalec), - da so se po zaključku del pokazale številne skrite napake izvedenega dela, - ob prvem večjem dežju je prišlo do zamakanja strehe in je meteorna voda pronicala v prvo nadstropje proizvodne hale, - izolacija je bila položena nestrokovno, uporabljeni material za izolacijo strehe ni bil primeren, - toženec je uporabil drugačen material, kot je bil v ponudbi, - da je s fotodokumentacijo 22. 9. 2020 prvič pozvala toženca k ogledu stanja, a se ni odzval, - da je bil 13. 6. 2021 poleg tožnice na ogledu še predstavnik proizvajalca materiala in podizvajalec A. A., toženec se ogleda ni udeležil, - po ogledu je bilo ugotovljeno, da je vzrok napake v sferi toženca, - da je 20. 9. 2021 pozvala toženca k opravi sanacije in vseh napak, a se ni odzval. 6. Toženec na tožbo ni odgovoril, sodišče prve stopnje pa je izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica uveljavlja jamčevalni zahtevek na povrnitev stroškov odprave napake v skladu z določili Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi. Tožbo za uveljavitev jamčevalnega zahtevka mora naročnik vložiti v enem letu po tem, ko je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, sicer svoje pravice iz tega naslova izgubi.

7. Po 3. točki drugega odstavka 318. člena ZPP mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe preveriti sklepčnost tožbenih trditev z vidika ustrezne pravne norme (ne sme pa se spuščati v njihovo resničnost). To pomeni, da mora iz dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi, izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbenega zahtevka).

8. Tožnica se sklicuje na skrite napake del, ki jih je na podlagi podjemne pogodbe kot glavni izvajalec izvedel toženec. Naročnik se na skrito napako lahko sklicuje pod pogojem, da je o njej obvestil podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita (prvi odstavek 634. člena OZ). Naročnik, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svoje pravice (prvi odstavek 635. člena OZ).

9. Za sklepčnost te tožbe morata torej biti izpolnjena dva pogoja: obvestilo o napaki v enem mesecu od njenega odkritja in vložitev tožbe v enem letu od obvestila o napaki.

10. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna, kar pomeni, da tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Na tem mestu zato višje sodišče pritožnici odgovarja, da je neutemeljena njena pritožbena trditev, da bi jo moralo sodišče pozvati na popravo oziroma dopolnitev tožbe v zvezi s tem, kdaj so se napake pojavile. Več bo pojasnjeno v nadaljevanju.

11. Iz tožbenih trditev izhaja, da je tožnica 22. 9. 2020 prvič pozvala toženca k ogledu stanja, 20. 9. 2021 ga je pozvala k odpravi napak, 20. 9. 2022 pa je vložila to tožbo.

12. Tožnica v pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje zavzelo preveč togo stališče, saj ko je 22. 9. 2020 tožencu posredovala fotografije stanja položene izolacije in ga pozvala, naj si stanje ogleda, ni vedela, ali je zamakanje posledica nestrokovne položitve izolacije ali neprimernosti te za konkretni namen. Vendar je tako razlogovanje neutemeljeno. Odgovornost podjemnika za napake se domneva, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazovati obstoja te predpostavke.1 Zato se pritožnica neutemeljeno sklicuje na to, da je (zaradi neodzivnosti toženca) obvestila proizvajalca izolacije, ki je 13. 6. 2021 opravil ogled, saj da kot laik napake in odgovorne osebe zanjo še niti ni mogla identificirati. Na podlagi podjemne pogodbe je bila namreč tožnica v pogodbenem odnosu le s tožencem, kar je v tožbi tudi sama navedla - trdila je namreč, da s podizvajalcem A. A. ni bila v nobenem pogodbenem razmerju. Tudi sicer skladno s 631. členom OZ podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil. Skladno s prvim odstavkom 635. člena je bila zato tožnica o ugotovljenih napakah dolžna obvestiti zgolj podjemnika, torej toženca.

13. Pritožnica se v pritožbi zavzema za to, da bi sodišče prve stopnje kot relevantni datum notifikacije napake s pozivom na njeno odpravo štelo šele 20. 9. 2021 (ko je toženca pozvala k odpravi napak). A je tudi v tem primeru tožničin zahtevek nesklepčen. Sama je namreč navedla, da je fotodokumentirala opisano stanje in 22. 9. 2020 prvič toženca pozvala k ogledu. S tem pa tožnica sama priznava, da toženca (če naj bi ga o napakah obvestila 20. 9. 2021) ni obvestila o napaki najpozneje v enem mesecu, ko je bila odkrita - kajti 20. 9. 2021 je eno leto po tem, ko je fotodokumentirala stanje in pozvala toženca k ogledu.

14. Sodišče prve stopnje zato pravilno upoštevalo, da je tožnica toženca o ugotovljeni skriti napaki obvestila 22. 9. 2020, s čimer je po enem letu od tega obvestila izgubila možnost sodno uveljavljati svojo pravico. Rok iz prvega odstavka 635. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

15. Glede na vse navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

1 Odgovornosti za stvarno napako se podjemnik lahko razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere (240. člen OZ).