Jedro

Ker je po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje za pritožbeno sodišče danost, je preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava treba izvesti na podlagi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da iztoževana terjatev ni prenehala.

Pritožnikovo pravno stališče, da je plačilo stroškov, nastalih z uporabo nepremičnine, pogoj za pravno veljavno prodajo nepremičnine, je zgrešeno.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek zaradi plačila 273,99 EUR in v tem delu sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 111155/2016 z dne 2. 11. 2016 v prvem odstavku izreka razveljavilo ( I. odstavek izreka). Zahtevek za plačilo obresti od te terjatve je zavrnilo (III. točka izreka). Sklep o izvršbi je vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za plačilo 120,56 EUR, 34,62 EUR, 69,54 EUR, 45,16 EUR, 57,43 EUR, 34,62 EUR, 162,28 EUR in 68,05 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v celoti v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške (II. točka izrek). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 58,00 EUR (IV. točka izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe v celoti. Navaja, da je izvršba uperjena le zoper toženca, ne pa tudi zoper takratnega solastnika prostorov – M. F. Konec leta 2015 je toženec od M. F. kupil solastninski delež. Ker zakon nalaga prodajalcu, da mora pred overitvijo in plačilom davka poravnati vse obveznosti, je M. F. nerazdelno poravnal tudi obveznosti do tožeče stranke za dobavljeno toplotno energijo. Ne glede na poravnavo je toženec prejel dodatni račun v višini 606,01 EUR, ki ga je zaradi preteče izvršbe plačal. Plačilo tega zneska je tožeča stranka utajila. Navaja, da je bilo vse plačano, saj zaradi prodajne pogodbe drugače ni moglo biti. Opozarja, da tožeča stranka ni navedla, kaj je plačal toženec in kaj M. F. Meni, da tožeča stranka neutemeljeno terja plačila in ne upošteva Energetskega zakona. Na zadevo je opozorjen minister za pravosodje, energetski inšpektorat MG in Upravni inšpektorat MZP. Sprašuje se, kako lahko tožeča stranka dokazuje dobavo energije v 1. kleti, ki ni ogrevana. Predlaga, da zadevo pregleda in preuči energetski izvedenec, kot to določa Energetski zakon. Zatrjuje kršitev potrošnikovih in človekovih pravic. Predlaga odložitev izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

5. Pritožnik – na osnovi pravnega stališča, da so pogoj za prodajo nepremičnine plačane davčne obveznosti in plačni stroški – sklepa, da je iztoževana terjatev v celoti plačana. Pritožnikovo pravno stališče, da je plačilo stroškov, nastalih z uporabo nepremičnine, pogoj za pravno veljavno prodajo nepremičnine, je zgrešeno. Na osnovi dejstva, da je bil lastninski delež nepremičnine, v kateri je odjemno mesto, konec leta 2015 prodan, ni mogoče sklepati na ne/plačilo stroškov ogrevanja nepremičnine. Da bi poravnal iztoževano terjatev, ali da bi to zanj storil kdo drug, pritožnik v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni dokazoval. 6. Praktično vsi pritožbeni razlogi se nanašajo na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ki, kot že rečeno, ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih razlogov podrobneje ne opredeljuje. Ker je po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje za pritožbeno sodišče danost, je preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava treba izvesti na podlagi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da iztoževana terjatev v obsegu, kot kot jo je toženec na osnovi II. točke izreka dolžan plačati, ni prenehala. Izvršilni postopek bo lahko sprožen, če toženec v danem roku obveznosti ne bo poravnal; predlog za odložitev izvršbe je zato preuranjen.

7. Postavitve izvedenca energetske stroke toženec v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni predlagal, v pritožbenem postopku pa predlaganje novih dokazov, ki bi ji stranka lahko podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni dovoljeno (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.