Jedro

Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih dejanj. Zato izpodbijanega sklepa o določitvi izvršitelja in založitvi predujma ne bi smelo izdati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 10.10.2001 s sklepom odločilo, da se za izvršitelja določi D. M. iz L. (prva točka izreka) in upniku naložilo, da založi predujem v znesku 170.000,00 SIT (2. točka izreka). Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je bil nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 18/99 uveden stečajni postopek. Terjatev je prijavil v stečajno maso in v prijavi navedel, da v predmetni zadevi teče izvršilni postopek. Iz sklepa Okrožnega sodišče v Ljubljani, opr. št. St 18/99 z dne 06.09.2001 je nadalje razvidno, da je bil upnik poplačan iz posebne stečajne mase in sicer v znesku 630.756,00 SIT. Predlagal je, da sodišče sklep o plačilu predujma razveljavi. Pritožba je utemeljena. Po podatkih centralne baze sodnega registra je bil nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 18/99 z dne 08.06.1999 začet stečanji postopek. Po določbi 2. v zvezi s 1. odst. 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL) se z dnem začetka stečajnega postopka postopki prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, ki so v teku, prekinejo. Dokler traja prekinitev postopka pa sodišče po določbi 2. odst. 207. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, ne more opravljati nobenih dejanj. Zato sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa o postavitvi izvedenca in založitvi predujma ne bi smelo izdati. Postopek, ki je prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka (4. točka 1. odst. 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) se namreč nadaljuje šele, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori (1. odst. 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi kršitve določb o prekinitvi postopka, na katero je opozoril tudi pritožnik, je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bil po podatkih centralne baze sodnega registra dolžnik zaradi zaključka stečajnega postopka na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 18/99, ki je postal pravnomočen 06.11.2001, izbrisan iz sodnega registra. Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da je postopek sploh dopusten (prim. 80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati dejstvo, da dolžnik ne obstaja več in izdati ustrezen sklep.