Jedro

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se lahko izreče samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Šentjurju PR 183/2006 z dne 26.3.2008 spremeni tako, da se sankcija 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Šentjurju je na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Šentjur z dne 1.3.2006 storilca spoznalo za odgovornega za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izreklo globo 500,75 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije „B“ s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja.

2. Zoper zgoraj navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Šentjurju je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve šestega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Navaja, da je bil prekršek storjen 8.2.2006, ko je imel vozniško dovoljenje, katerega veljavnost je leta 2006 prenehala. Dne 26.11.2007 je pridobil novo vozniško dovoljenje, o čemer je tudi seznanil sodišče v svojem zagovoru in kar izhaja tudi iz evidence Ministrstva za pravosodje. Sodišče je storilcu z izpodbijano sodbo odvzelo kasneje pridobljeno vozniško dovoljenje, kar je v nasprotju s šestim odstavkom 22. člena ZP-1 ter s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Poleg tega pa je sodišče zagrešilo tudi kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje navedbe o številki in datumu izdaje vozniškega dovoljenja, zato ga v izvršilnem postopku ni mogoče zanesljivo identificirati.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilcu, ki v odgovoru preko svojega pooblaščenca navaja, da se v celoti pridružuje razlogom in predlogu pobude.

B.

4. Kazenske točke so stranska sankcija, ki se lahko predpiše za prekrške zoper varnost cestnega prometa. Izrečejo se vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v dveh položajih. Na podlagi petega odstavka 202.a člena ZP-1 posamezniku izreče to sankcijo hkrati s sodbo, s katero je spoznalo določeno osebo za odgovorno določenega prekrška (oziroma prekrškov) in s katero je poleg globe izreklo (enotno) stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi v posebnem postopku (prvi do četrti odstavek 202.a člena ZP-1), ki se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, da ima določena oseba v skupni evidenci vpisanih toliko kazenskih točk, da je dosegla ali presegla število 18 oziroma 7, če gre za voznika začetnika.

5. Iz 207. člena ZP-1, ki ureja vodenje evidence kazenskih točk, izhaja, da se te zbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz evidence se izbrišejo tudi vse kazenske točke, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Izbriše se tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečeno s sodbo ali sklepom sodišča, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju veljavnosti istega vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 207. člena ZP-1). Glede na navedene določbe Zakona o prekrških je jasno, da je zaradi prekrška mogoče izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.

6. Ker je prekrškovni organ ugotovil, da je bil dne 8.2.2006 storjen prekršek, zaradi katerega je predviden izrek 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot voznik osebnega avtomobila je imel storilec 0,86 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), je na Okrajno sodišče v Šentjurju dne 1.3.2006 vložil obdolžilni predlog. Dne 20.11.2006 je Okrajno sodišče v Šentjurju izdalo sklep EPVD 2/2006, s katerim je izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja št. 11948 z dne 3.12.2003 zaradi prej storjenih prekrškov. V času odločanja sodišča o obdolžilnem predlogu prekrškovnega organa torej vozniško dovoljenje, ki ga je imel storilec v času storitve predmetnega prekrška, ni bilo več veljavno. Je pa storilec dne 26.10.2007 ponovno pridobil vozniško dovoljenje, s čimer je bilo sodišče tudi seznanjeno, saj je storilec o tem izpovedal v svojem zagovoru. Kljub temu, da je vozniško dovoljenje, ki ga je storilec imel v času storitve prekrška, že prenehalo, je sodišče storilca vseeno spoznalo za odgovornega za prekršek po po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ter mu izreklo globo 500,75 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije „B“ s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zahteva za varstvo zakonitosti ima prav, ko zatrjuje, da takšno ravnanje predstavlja prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 156. člena ZP-1). Ker je bilo ugotovljeno, da je veljavnost storilčevega vozniškega dovoljenja že prenehala zaradi drugih, prej storjenih prekrškov, sodišče zaradi predmetnega prekrška ne bi smelo izreči stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa zgolj globo.

7. Ravnanje sodišča ob upoštevanju zgoraj navedenega predstavlja kršitev šestega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 207. člena tega zakona, saj je izreklo sankcijo, ki je ne bi smelo, s tem pa prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 156. člena ZP-1). Vrhovno sodišče je zato zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in v skladu z določbo prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 odločilo, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sankcija 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. Glede na tako odločitev Vrhovno sodišče obstoja druge uveljavljane kršitve, to je kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ni presojalo.