Jedro

Ker ne gre za vračanje po pravilih o neupravičeni pridobitvi, ni pomembno sklicevanje pritožbe na zadevo I Cp 3829/2009, ki se je nanašala na vprašanje solidarne obveznosti v primeru neupravičene pridobitve. Vseeno pa pritožba utemeljeno izpodbija del odločitve, ki se glasi na solidarno vračanje orodja. Ker je predmet odločanja stvarnopravni zahtevek, uporaba določb OZ o solidarni obveznosti dolžnikov (395. člen OZ) ne pride v poštev. Le v tem manjšem delu (glede solidarne vrnitve) torej ni izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pri čemer odprava nesklepčnosti tožbe ne pride v poštev, saj je očitno, da tožnik te nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se na novo glasi: ''I. Toženca sta dolžna tožniku v roku 15 dni vrniti njegovo orodje, in sicer udarno in vrtalno kladivo Hitachi DH26PC, udarno in vrtalno kladivo Hitachi DH38MS, 2 kosa akumulatorskega vrtalnika vijačnika Hitachi DS18DSBEL, krožno žago Hitachi C 7SS, akumulatorski vrtalnik Ryobi, električno pnevmatsko kladivo, udarno kladivo G3, 2x ročni mešalnik, kotni brusilnik, lestev, mešalec za barvo, krovsko kladivo z magnetom, tesarski kotnik 700 mm z luknjami in gladilko za omet. Kar zahteva tožnik več ali drugače (glede solidarnosti), se zavrne.

II. Toženca sta dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 183,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.''

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe.

III. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo tožencema naložilo, da sta solidarno dolžna tožniku v roku 15 dni vrniti njegovo orodje, in sicer udarno in vrtalno kladivo Hitachi DH26PC, udarno in vrtalno kladivo Hitachi DH38MS, 2 kosa akumulatorskega vrtalnika vijačnika Hitachi DS18DSBEL, krožno žago Hitachi C 7SS, akumulatorski vrtalnik Ryobi, električno pnevmatsko kladivo, udarno kladivo G3, 2x ročni mešalnik, kotni brusilnik, lestev, mešalec za barvo, krovsko kladivo z magnetom, tesarski kotnik 700 mm z luknjami in gladilko za omet (I. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženca solidarno dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 183,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožujeta toženca zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarjata, da je odločitev materialnopravno napačna. Ni jasno, kako naj bi toženca obveznost izpolnila solidarno, sploh če bi se stroji potencialno nahajali le pri enem tožencu. Sodišče je ugotovilo neupravičeno obogatitev, glede te pa solidarna obveznost ne pride v poštev (I Cp 3829/2009). Toženca sta bila pri tožniku zaposlena do 31. 10. 2019, ko ju je odjavil iz socialnih zavarovanj, nakar sta v sodnih sporih uspela doseči priznanje delovnega razmerja do izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas. V posledici tega je tožnik od tožencev zahteval vračilo orodja, čeprav mu je bilo večkrat pojasnjeno, da ga nimata, saj je ostalo na objektu A.A. Toženca s stroji ne razpolagata, z njimi nista bila obogatena.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Izraža strinjanje s sodiščem prve stopnje. Ker sta toženca skupno povzročila škodo, zanjo odgovarjata solidarno (186. člen OZ).

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po prvem odstavku 318. člena ZPP sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če toženka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Toženca, ki na tožbo nista odgovorila, v pritožbi navajata dejstva (npr. o tem, da naj bi bilo orodje pri A.A.), ki pa (šele) v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevna, saj zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).

8. Pritožba poleg nedopustnih dejstev uveljavlja predvsem neizpolnjevanje pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki se nanaša na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

9. Tožnik je v tožbi navajal, da sta toženca, ki sta bila pri njem v delovnem razmerju, nazadnje zanj opravljala delo na objektu A.A. s tožnikovim orodjem, ki jima je bilo zaupano v zvezi z delovnim razmerjem. Po prenehanju delovnega razmerja mu teh sredstev nista vrnila, ampak sta nadaljevala z delom na črno pri A.A. Ker toženca tožniku orodja nista vrnila, je s tožbo od njiju zahteval vrnitev njegovega orodja, podredno pa povračilo vrednosti orodja v višini 2.046,40 EUR. Glede slednjega (o čemer sodišče ni odločalo, saj je ugodilo primarnemu zahtevku) se je tožnik skliceval na 177. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ki ureja odškodninsko odgovornost delavcev.

10. Tožnik v zvezi s primarnim zahtevkom ni izrecno uveljavljal nobene pravne podlage. Sodišče pa je v 6. točki obrazložitve zamudne sodbe navedlo, da ima primarni zahtevek pravno podlago v določbi 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.), ki določa: Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Četudi sodišče prve stopnje ni odločalo o podrednem odškodninskem zahtevku, se je sklicevalo še na prvi odstavek 186. člena OZ, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno.

11. Vendar pa nobena od teh materialnopravnih podlag ne ustreza dejstvom, ki so v tožbi navedena za utemeljitev primarnega zahtevka, saj ta ni ne obogatitveni ne odškodninski, ampak se glasi na vračilo tožnikovih stvari, kar ustreza podlagi iz prvega odstavka 93. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002 in nasl.), po katerem lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.

12. Ker ne gre za vračanje po pravilih o neupravičeni pridobitvi, ni pomembno sklicevanje pritožbe na zadevo I Cp 3829/2009, ki se je nanašala na vprašanje solidarne obveznosti v primeru neupravičene pridobitve. Vseeno pa pritožba utemeljeno izpodbija del odločitve, ki se glasi na solidarno vračanje orodja. Ker je predmet odločanja stvarnopravni zahtevek, uporaba določb OZ o solidarni obveznosti dolžnikov (395. člen OZ) ne pride v poštev. Le v tem manjšem delu (glede solidarne vrnitve) torej ni izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pri čemer odprava nesklepčnosti tožbe ne pride v poštev, saj je očitno, da tožnik te nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).

13. Zato je pritožbeno sodišče v tem manjšem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je zahtevek glede solidarnosti zavrnilo (358. člen ZPP). Ker sicer niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je v ostalem pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe (353. člen ZPP), pri čemer pa je poseglo tudi v odločitev o stroških postopka, saj v posledici spremenjene odločitev o glavni stvari ni bilo več podlage za solidarno naloženo povračilo stroškov (161. člen ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, 2006, str. 51).

14. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Toženca zato, ker s pritožbo (razen v sorazmerno majhnem delu) nista uspela, tožnik pa zato, ker z navedbami iz odgovora na pritožbo o podrejenem zahtevku, o katerem sodišče niti ni odločalo, ni prispeval k odločitvi o pritožbi (določbe 154., 155. in 165. člena ZPP).