Jedro

Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovna odločitev v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se doda še besedilo: ″Tožnik J. P. je dolžan toženima strankama J. I. in J. I. v roku 15 dni nerazdelno plačati pravdne stroške v višini 67,37 EUR na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Celju - Organa za Bpp (za odločbi Bpp 307/18 in Bpp 221/18), v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od prvega dne od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.″

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani III. točki in v izpodbijani I. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku v ponovljenem sojenju ponovno odločilo o še preostalih zahtevkih pravnih strank in z izpodbijano sodbo v točki I. izreka razsodilo, da je toženka J. I. na račun vlaganj pod točko I/2 izreka sodbe (op. pravnomočni del sodbe sodišča prve stopnje P 1/2018 z dne 16. 11. 2017, v zvezi s sodbo (in sklepom) sodišča druge stopnje Cp 321/2018 z dne 22. 11. 2018) dolžna tožniku J. P., stan. ..., plačati znesek 6.629,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 1. 2015 dalje do plačila v roku 15 dni pod izvršbo, v presežku pa je tožbeni zahtevek za nadaljnjih še zahtevanih 2.092,13 EUR s pripadki, zavrnilo. V točki II. izreka sodbe je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi tudi v delu, ki se glasi, da je toženec po nasprotni tožbi J. P. dolžan tožnici po nasprotni tožbi J. I. plačati še 490,00 EUR. V točki III. izreka (op. v zvezi s pravnomočnim sklepom o popravi P 7/2019 z dne 25. 9. 2020) pa je odločilo o pravdnih stroških tako, da sta toženi stranki J. I. in J. I., obe stan. ... dolžni tožeči stranki J. P., stan. ..., povrniti pravdne stroške v višini 2.202,00 EUR, da jih plačata na račun OKŽ Celje - Bpp (za odločbo Bpp 1731/2014) znesek 34,42 EUR pa plačata tožeči stranki, vse v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti dalje do plačila pod izvršbo.

2. Zoper sodbo se v skupni pritožbi po pooblaščencu pritožujeta toženi stranki. Navajata, da tožena stranka vlaga pritožbo zoper I. točko izreka glede plačila 3.742,00 EUR. Navaja, da je sodišče v 11. točki obrazložitve navedlo, da sta deleža tožeče stranke in prve tožene stranke enaka in da je o tem že pravnomočno odločeno, navedbe toženih strank pa niso merile na deleža dotičnih v skupnem premoženju, ampak na to, da garaža in drvarnica ni plod le njunega dela. I. (preminuli mož in pravni prednik druge toženke) je prispeval les in delal, druga toženka in njena hči K. sta kuhali in hranili delavce, K. je tudi delala. Gre za skupen projekt in le del tega je mogoče šteti za delo in denar tožeče in prve tožene stranke in le v tem delu gre lahko za obogatitev in terjatev skupnega premoženja. Nihče neupravičeno ne obogati, če sam vlaga svoj les in delo in svoj trud in material. Nobene podlage ni, da se ocenjuje povečanje vrednosti zemljišča na račun celotnih objektov, če so ti objekti rezultat dela in sredstev tožeče in prve tožene stranke kot skupnega premoženja, vendar pa tudi sredstev in dela zatrjevano obogatenih, torej druge tožene stranke, njene hčerke in njenega pravnega prednika. Tožene stranke so vseskozi opozarjale na ta dejstva, ne morejo pa oblikovati zahtevka tožeče stranke, niti ga temeljiti, kvečjemu lahko koristi domneva, da so deleži vseh enaki. Na to so merile navedbe toženih strank in o tem ni v obrazložitvi nobenega pojasnila, v tem delu je sodba brez obrazložitve, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa napak uporabljeno. Posledično pritožnici izpodbijata odločitev o stroških. Navajata, da pri stroških ni upoštevana uspešna pritožba toženih strank, prav tako pa toženi stranki v ponovnem postopku nimata zagotovljene Bpp in tarifa ni polovična.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je le delno utemeljena v stroškovni odločitvi, sicer pa pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisovnih podatkov in tudi obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom 17. 7. 2015 opr. št. P 1/2015 in P 19/2015, v skupno obravnavanje združil pravdno zadevo pod opr. št. P 1/2015 po tožbi tožeče stranke J. P. do prve tožene stranke J. I. z zahtevkom iz naslova ugotovitve obsega skupnega premoženja zunajzakonskih partnerjev in deležev na njem in zaradi plačila (izplačila) 1.600,00 EUR in z zahtevkom tožeče stranke do druge tožene stranke J. I. za plačilo 10.000,00 EUR iz naslova vlaganj skupnega premoženja v nepremičnino druge tožene stranke, in pravdno zadevo pod opr. št. P 19/2015 po nasprotni tožbi prve tožene stranke (tožnice po nasprotni tožbi) J. I. zoper tožnika (toženca po nasprotni tožbi) J. P. z zahtevki zaradi ugotovitve skupnega premoženja, deležev na njem ter izplačil deležev na skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je prvič o zahtevkih odločilo s sodbo P 1/2015 z dne 6. 11. 2017, ki je bila v pritožbenem postopku s sodbo in sklepom sodišča druge stopnje Cp 321/2018 z dne 22. 11. 2018 delno razveljavljena in zadeva delno vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, delno spremenjena, delno pa potrjena1. 6. Sodišče prve stopnje je, kot je obrazložilo v sedaj izpodbijani sodbi, po dopolnjenem dokaznem postopku tako z izpodbijano sodbo znova razsodilo o le še spornih zahtevkih pravdnih strank in odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov.

7. Sodišče druge stopnje na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusi sodbo sodišča prve stopnje le v tistem delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Kot izhaja in je razbrati iz vsebine pritožbe sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka glede plačila 3.742,00 EUR s pripadki pritožbeno izpodbija druga tožena stranka (J. I.), zoper stroškovno odločitev pa se pritožujeta obe toženki (J. I. in J. I.). Zato je sodba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa le v izpodbijanem delu I. točke izreka in v stroškovni odločitvi v III. točki izreka.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je ob opisani delno pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje v prvem sojenju tako v ponovljenem postopku ugotavljalo višino vrednosti vlaganj bivših izvenzakonskih partnerjev (tožnika in prve toženke) v nepremičnine, katerih lastnica je druga toženka, in sicer glede garaže in drvarnice ter vlaganj v stanovanjsko hišo druge toženke. Pojasnilo je, da je glede višine vrednosti vlaganj bivših zakoncev (glede na razveljavitveni sklep in napotila sodišča druge stopnje) tudi dopolnilo dokazni postopek z dodatnim izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca za notranjo opremo I. P. z dne 26. 1. 2020 in določilo novo izvedenko gradbene stroke H. C.2, ki je na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 30. 5. 2019 izdelala pisno izvedensko mnenje 17. 7. 2019. Sodišče prve stopnje je navedenima mnenjema izvedencev v celoti sledilo3. 9. Kot je razbrati iz vsebine pritožbe, je izpodbijana odločitev v I. točki izreka le v višini v plačilo naloženega zneska 3.742,00 EUR s pripadki. Ta znesek predstavlja polovico po navedeni izvedenki ocenjene povečane vrednosti nepremičnin druge tožene stranke zaradi zgrajenih oziroma postavljenih pomožnih objektov in sicer garaže in lesene drvarnice v višini 7.484,00 EUR4. 10. Sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, ki jo vsebinsko očita pritožba. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve pojasnilo stališče do navedb/pripomb toženk glede izvedenskega mnenja izvedenke gradbene stroke, ki so ponovljene tudi v pritožbi. Pojasnilo je, da je bilo o deležih (in obsegu) skupnega premoženja tožnika in prve toženke že pravnomočno odločeno in pojasnilo je tudi, da sta izvedenca zato v ponovljenem postopku podala mnenje zgolj glede skupnih vlaganj bivših zunajzakonskih partnerjev v nepremičnino druge toženke, ki je tudi pritožbeno nesporno lastnica nepremičnin, na katerih stojita navedena dva pomožna objekta. Razlogi za odločitev v I. točki izreka sodbe, ki je delno pritožbeno izpodbijana, pa so nato navedeni v točkah od 14 do 20 obrazložitve. Zato sodba omogoča pritožbeni preizkus in navedena postopkovna kršitev ni podana.

11. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka tožnika do druge toženke izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage. Ob trditvah, da sta bivša zunajzakonska partnerja (tožnik in prva toženka) vlagala delo in sredstva v premoženje tretjega, to je v nepremičnino (parc. št. ... in ... k.o. ... Z.) v lasti druge toženke, pravno podlago za obligacijski zahtevek, to je plačilo terjatve, ki ustreza vrednosti vlaganj (dela in sredstev), sorazmernih z višino tožnikovega deleža na skupnem premoženju (ki je pravnomočno ugotovljen), kar tožnik uveljavlja zoper drugo toženko, predstavljajo določbe o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ) in 48. člen Stvarnopravnega zakonika.

12. Iz razlogov obrazložitve sodbe izhaja, da je glede garaže in drvarnice, na kar se osredotoča pritožba, sodišče prve stopnje pridobilo in se v celoti oprlo na strokovno izvedensko mnenje sodne izvedenke gradbene stroke H. C., ki je podala obrazloženo oceno povečanja vrednosti nepremičnin druge toženke zaradi garaže in lesene drvarnice v višini 7.484,00 EUR5. Četudi je pritrditi pritožbi, da je tožena stranka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da so k postavitvi garaže in drvarnice prispevali tudi pokojni mož druge toženke (v obliki lesa in dela) ter druga toženka in njena hči K. (kuhanje)6, kar izpostavlja pritožba, pa takšnega prispevka tožena stranka, ki glede na opisano vsebino sodi v njeno sfero, ni kokretizirala in določno opredelila, niti v tej smeri ni predlagala dopolnitve izvedenskega mnenja7. Zato pritožba tudi s povzetimi pritožbenimi navedbami ob navedeni materialno pravni podlagi in ob že obrazloženem ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

13. Pritožbeni razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka, so tako neutemeljeni. Ker sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega dela sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v tem delu zavrnilo in v izpodbijanem delu I. točke izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Stroškovno odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo v 19. in 20. točki obrazložitve. V 19. točki obrazložitve je navedlo pravilno pravno podlago, ki jo za odločitev o potrebnosti pravnih stroškov pravdnih strank predstavlja 155. člen ZPP, glede povrnitve pravdnih stroškov pa je pravilno ob deljenem uspehu strank v postopku upoštevalo drugi odstavek 154. člena ZPP ter obrazložilo oceno uspeha v pravdi in sicer, da je tožnik v pravdi uspel s 75 %, toženki pa s 25 %. Temu pritožba vsebinsko ne nasprotuje.

15. Pritožba odmeri potrebnih pravdnih stroškov toženih strank, obrazloženi v 20. točki obrazložitve, nasprotuje s tem, da pri stroških ni bila upoštevana uspešna pritožba toženih strank in z navedbo, da toženi stranki v ponovljenem postopku nimata zagotovljene brezplačne pravne pomoči in tako tarifa ni polovična.

16. Pritožba ne pojasni, kateri stroški so bili toženkam v ponovljenem postopku ob navedenem prenizko priznani, iz obrazložitve izpodbijane sodbe v 20. točki glede priznanih potrebnih stroškov zastopanja prvi in drugi toženi stranki pa to tudi ne izhaja. Zato v tem delu pritožbi ni slediti. Pritrditi pa je pritožbi, da sta se toženi stranki delno uspešno pritožili zoper prvo izdano sodbo sodišča prve stopnje. Ob tem je pojasniti, da je temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku. Pritožbeno sodišče je tako glede na stroškovnik pooblaščenca toženih strank v spisu in upoštevaje, da je sodišče prve stopnje oba pravdna postopka združilo v skupno obravnavanje, toženima strankama priznalo kot potrebne stroške pravdnega postopka tudi odvetniške stroške sestave pritožbe z dne 5. 2. 2018 po OT v višini 750 točk (600 točk povečanih za 25 %), pri čemer pa je te stroške upoštevaje peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu razpoloviti glede na to, da iz spisovnih podatkov izhaja, da sta imeli toženki tudi na pritožbeni stopnji odobreno in priznano brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje (odločbi Bpp 307/2018 in Bpp 221/2018, listovne številke 233 do 238 v spisu) in tako ti predstavljajo 375 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa znesek 225,00 EUR, kot potreben strošek je priznati tudi 20,00 EUR materialnih stroškov, kar skupaj predstavlja 245,00 EUR, s povečanjem za zastopanje več strank (10 %) pa 269,50 EUR. Glede na končni uspeh strank, ki je za toženi stranki 25 %, sta torej toženki upravičeni do povrnitve 25 %, kar predstavlja znesek 67,37 EUR.

17. Sodišče druge stopnje je ob obrazloženem ob pravilni uporabi materialnega prava delno utemeljeni pritožbi pritožbi toženk v stroškovni odločitvi delno ugodilo in točko III. izreka delno spremenilo tako, da je k stroškovni odločitvi dodalo še, da je tožnik dolžan toženima strankama navedeni znesek nerazdelno povrniti tako, da ga v roku 15 dni nakaže na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Celju, organu za Bpp (za odločbi Bpp 307/18 in Bpp 221/18), v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (tretji odstavek 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). V ostalem pa je ob obrazloženem pritožbo toženk glede stroškovne odločitve kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijanem delu sodbo v tem delu potrdilo.

1 Primerjaj sklep in sodba Cp 321/2018 z dne 22. 11. 2018 v spisu. 2 Iz spisovnih podatkov-zapisnika o naroku glavne obravnave z dne 2. 4. 2019 izhaja, da je novo izvedenko sodišče prve stopnje določilo zato, ker je prejšnji izvedenec in cenilec gradbene stroke M. S. prenehal z delom. 3 Prim. točki 14 in 15 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. 4 Prim. 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. 5 Prim. 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. 6 Prim. npr. navedbe na naroku za glavno obravnavo z dne 26. 1. 2017 – l. št.108 v spisu. 7 Prim. vlogi tožene stranke z dne 18. 6. 2019 in z dne 19. 9. 2019.