Jedro

Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo upnikov predlog za začasno odredbo, po kateri se dolžnikovemu dolžniku I.... d.o.o., Ljubljana, prepove izplačilo o prenosu poslovnega deleža v višini 6.500.000,00 SIT na žiro račun dolžnika po sklenjeni pogodbi o prenosu poslovnega deleža z dne 20.9.1999, istočasno pa je predlagalo še prepoved dolžniku, da sprejme, izterja in razpolaga s prejetim zneskom kupnine na podlagi podpisane pogodbe.

Zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe se pritožuje upnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja in v posledici tega zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je upnik poleg verjetnosti svoje terjatve izkazal tudi nevarnost, da dolžnik terjatve upniku ne bo poravnal. V dopolnitvi predloga začasne odredbe, ki jo je vložil upnik po izdaji izpodbijanega sklepa, upnik utemeljuje pogoj nevarnosti s tem, da družba dolžnika nima na žiro računu nobenih sredstev in ni solventna.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je predlagal upnik začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, ki se presoja po 270. in 271. členu ZIZ. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z ugotovitvijo prvostopnega sklepa, da je upnik prvi pogoj, ki je potreben za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 270. člena ZIZ, torej verjetnost obstoja svoje terjatve izkazal, ni pa izkazal tudi drugega pogoja, ki je kumulativno potreben za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 270. člena ZIZ, to je nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Dejstvo, da bo moral na podlagi poroštvene izjave poravnati plačilo kredita za dolžnika upnik ne pomeni, da je izkazana tudi nevarnost po 2. odstavku 270. člena ZIZ. Prvostopno sodišče v zvezi s tem pravilno obrazlaga, da je upnikova poravnava najetega kredita pač posledica poroštvene izjave, na katero bi moral upnik računati že od podpisu poroštva. Tudi dejstvo, ki ga navaja upnik šele v pritožbi, da dolžnik ni solventen ne pomeni izkazane nevarnosti, kot jo predpisuje zakon. Upnik bi moral po določilu 2. odstavka 270. člena ZIZ navesti konkretno dejanje dolžnika iz katerega izhaja, da odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem, zaradi česar v posledici obstoja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve upnika napram dolžniku onemogočena ali precej otežena. Kot pravilno obrazlaga izpodbijani sklep pa upnik takšne nevarnosti, ki jo predpisuje zakon, ni izkazal. Ker mora biti tudi ta pogoj podan kumulativno s prvim pogojem, upnik pa ga ni izkazal, je odločitev prvostopnega sodišča, ko je upnikov predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v celoti zavrnilo, pravilna.

Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja upnik niso podani kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo upnika zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pooblaščenka upnika ni posebej uveljavljala.