Jedro

Zaključka o pravilnosti izpodbijane odločitve ne morejo omajati pritožbene navedbe, ki se v svoji vsebini sploh ne nanašajo na utemeljenost samega nadaljevanja zapuščinskega postopka, temveč v njih pritožnik (ponovno) izraža svoje splošno nestrinjanje s samo vsebino zapustnikove oporoke ter izpostavlja, da je bila ta napisana pod prisilo oporočnih dedičev. Navedeno na pravilnost odločitve o nadaljevanju zapuščinskega postopka nima nobenega vpliva, saj je za razjasnitev vseh spornih vprašanj v zvezi z veljavnostjo lastnoročne oporoke z dne 4. 3. 2021 namenjen pravdni postopek, na katerega je bil pritožnik pravilno napoten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nadaljuje zapuščinski postopek, prekinjen s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki D 305/2022 z dne 8. 11. 2024.

2.Zoper tako odločitev se laično pritožuje dedič A. A. (v nadaljevanju pritožnik), zapustnikov brat, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da se strinja z delom oporoke, v katerem je zapustnik za svojega dediča določil brata B. A., oporeka pa delu, kjer je zapustnik navedel, da se hiša z garažo kasneje preda C. C. in D. C., saj je navedena odločitev plod večletnega pritiska za prepis premoženja. V oporoki je nepravilen zapis, da si je C. C. sama uredila podstrešno sobo. Poleg tega v oporoki manjkajo podatki o stanju denarnih sredstev in vrednostnih papirjev. Po smrti zapustnikovega brata B. A. se je s sestro E. C. (kot zakonito sodedinjo) skušal dogovoriti, kaj je potrebno storiti pri hiši, da ne bo škode, a mu je slednja odgovorila, da je upravičen le do nujnega deleža. Kasneje mu je nečak zapustnika F. C. povedal, da se je začasno dogovoril s svojo sestro C. C., da bosta skupaj prevzela premoženje svojega strica B. A. Omenjeni so dne 18. 7. 2023 na sodišče predložili oporoko B. A., ki so jo sestavili sami z namenom, da bi si prilastili njegovo celotno premoženje. Pri tem so datum oporoke premaknili za osem mesecev nazaj, na dan 22. 10. 2022, kar je dva meseca po smrti zapustnika v obravnavanem zapuščinskem postopku. To pomeni, da je pokojni G. C. prej napisal oporoko, kot je postal dedič po zapustniku. Pri tej oporoki je bila kot priča in upravičenka po oporoki navedena C. C., kar pomeni, da ta oporoka ne more biti veljavna.

3.Dediči E. C., D. C. in C. C. v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nadaljuje zapuščinski postopek, ki je bil prekinjen s sklepom istega sodišča D 305/2022 z dne 8. 11. 2024, s katerim je bil pritožnik napoten na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da zapustnikova lastnoročna oporoka z dne 4. 3. 2021 ni veljavna. Pri tem je bilo pritožniku naloženo, da mora ustrezen tožbeni zahtevek vložiti v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o napotitvi na pravdo. Po ugotovitvi, da je navedeni rok potekel, in ob dejstvu, da pritožnik ni sprožil nobenega pravdnega postopka po citiranem napotitvenem sklepu, o čemer se je prvostopenjsko sodišče prepričalo s poizvedbo na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju (list. št. 22) in čemur pritožba ne oporeka, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom povsem pravilno odločilo, da se zapuščinska obravnava, prekinjena s sklepom z dne 8. 11. 2024, nadaljuje. Ta odločitev temelji na četrtem odstavku 213. člena ZD

, ki določa, da se v primeru, če stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča o napotitvi na pravdo, zapuščinska obravnava nadaljuje in dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih je sodišče stranko napotilo na pravdo.

6.Zaključka o pravilnosti izpodbijane odločitve ne morejo omajati pritožbene navedbe, ki se v svoji vsebini sploh ne nanašajo na utemeljenost samega nadaljevanja zapuščinskega postopka, temveč v njih pritožnik (ponovno) izraža svoje splošno nestrinjanje s samo vsebino zapustnikove oporoke ter izpostavlja, da je bila ta napisana pod prisilo oporočnih dedičev. Navedeno na pravilnost odločitve o nadaljevanju zapuščinskega postopka nima nobenega vpliva, saj je za razjasnitev vseh spornih vprašanj v zvezi z veljavnostjo lastnoročne oporoke z dne 4. 3. 2021 namenjen pravdni postopek, na katerega je bil pritožnik pravilno napoten. Prav tako pri presoji (ne)utemeljenosti nadaljevanja zapuščinskega postopka ne morejo biti upoštevna pritožbena naziranja o nepravilnostih glede sestave oporoke iz drugega zapuščinskega postopka. Takšne kršitve lahko pritožnik uveljavlja le znotraj zapuščinskega postopka po bratu zapustnika, t. j. v postopku, ki se vodi pod opr. št. D 209/2023 (po pokojnem B. A.).

7.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP

v zvezi s 163. členom ZD).

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih noben izmed dedičev ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

-------------------------------

1Zakon o dedovanju.

2Zakon o pravdnem postopku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.