Jedro

Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo oprostilo obtoženega F. Ž. obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po II. in I. odst. 325. čl. KZ. Odločilo je tudi o stroških kazenskega postopka. Proti navedeni sodbi se je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil okrožni državni tožilec. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe. Obtoženčevi zagovorniki odvetniki M. B., P. V., Z. H. in P. M. so na pritožbo državnega tožilca odgovorili in predlagali, da naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je o seji senata obvestilo le Višje državno tožilstvo v Ljubljani. Seje se je udeležil višji državni tožilec J. Š., ki je predlagal ugoditev pritožbi. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbeno navedbo, da je prvostopenjsko sodišče preuranjeno sprejelo svojo odločitev. Oba sodna izvedenca sta namreč v pisnih izvedenskih mnenjih skladno ugotovila, da je bilo ob nesreči obtoženčevo vozilo v fazi vračanja z leve strani na njegovo desno polovico in da je nevarno situacijo povzročil obtoženec. Tudi na glavni obravnavi (izvedenec Č. na Občinskem sodišču v V., izvedenec Š. na Okrožnem sodišču v Novem mestu) sta bila v tej ugotovitvi skladna, dokler na glavni obravnavi izvedenec Š. ni dopustil možnost, da je do trčenja lahko prišlo tudi tako, kot se je zagovarjal obtoženi Ž.. Takrat pa je, kot utemeljeno poudarja pritožnik, nastopilo bistveno nasprotje med mnenjema obeh sodnih izvedencev o pomembni okoliščini. Zato bi moralo sodišče prve stopnje oba sodna izvedenca ponovno zaslišati o okoliščini, kdo je povzročil nevarno situacijo, ali pa to razčistiti s postavitvijo drugega sodnega izvedenca. Sodišče prve stopnje zaradi tega in pa ker ni zaslišalo niti priče I. G. ter po potrebi opravilo še soočenje med to pričo in obtožencem, dejanskega stanja ni popolno ugotovilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodilo in je glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Kot že navedeno bo prvostopenjsko sodišče moralo s ponovnim zaslišanjem obeh izvedencev in s soočenjem obeh pa morda s postavitvijo novega sodnega izvedenca ugotoviti, kdo je povzročil nevarno situacjo, torej ali jo je povzročil obtoženec tako kot je očitano v obtožbi. Zaslišati bo tudi moralo pričo I. G., ki do sedaj kot priča še ni bil zaslišan, prav pred kratkim pa je Občinsko sodišče v Bjelovaru kot zaprošeno sodišče to pričo zaslišalo in dostavilo zapisnik v spis sodišča prve stopnje. Po izvedbi teh in drugih potrebnih dokazov bo nato sodišče prve stopnje odločilo o obtožbi in obtoženca ali spoznalo za krivega ali pa ga oprostilo obtožbe.