Jedro

Izpodbijani plačilni nalog, izdan zaradi stroškov postopka o prekršku, ni upravni akt v smislu 3. člena ZUS-1, enako tudi dopis, ki ga je poslal upravni organ, ni akt, zoper katerega bi bila dopustna pritožba in posledično tožba v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) v 1. točki izreka kot nedovoljeno zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka organa prve in druge stopnje, v zvezi z zahtevo tožeče stranke za razveljavitev plačilnega naloga Tržnega inšpektorata RS kot prekrškovnega organa za stroške pritožbenega postopka o prekršku, nastale na Višjem sodišču v Mariboru, in v 2. točki sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da plačilni nalog Tržnega inšpektorata RS kot prekrškovnega organa, izdan zaradi izterjave stroškov postopka o prekršku, odmerjenih s sklepom Višjega sodišča v Mariboru PRp 133/2008 z dne 6. 3. 2008 v višini 200 EUR, ni mogoče šteti za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker o stroških postopka, ki so predmet tožeči stranki poslanega plačilnega naloga, ni odločal in zanj ni bil pristojen odločati upravni organ. Z dopisom z dne 20. 3. 2008 pa je bila tožnica le opozorjena, da bo po izteku določenega roka opravljena prisilna izvršba, če stroškov ne bo poravnala. S tem ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti tožeče stranke, niti ni bil z njim začet upravni postopek. Zato plačilnega naloga in dopisa ni mogoče šteti za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V smislu določbe 3. člena ZUS-1 upravni akt ni sklep o stroških, ki ga je sodišče v prekrškovnem postopku sprejelo v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti. Izpodbijani dopis pa tudi ni upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper naveden plačilni nalog in dopis ni mogoče vlagati pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično temu pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in odpravi plačilni nalog Tržnega inšpektorata RS, poslan z dopisom z dne 20. 3. 2008. Navaja, da ima izpodbijani plačilni nalog številne pomanjkljivosti, naslovljen je na tožečo stranko, ki ni obdolženec, zaradi česar tudi ni zavezanec za plačilo stroškov postopka. Izdal ga je Tržni inšpektorat RS, ki nima pravice do izdaje takega plačilnega naloga. Izpodbijani sklep sodišča je nezakonit, saj so upravni akti vsi tisti akti, ki jih izdajajo državni organi ter vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za odločanje v javnem interesu. Zato državni organi ne morejo izdajati drugačnih odločb kot zgolj upravne odločbe. Zato je odločitev sodišča, da plačilni nalog ni upravni akt, v celoti nepravilna. Stroški postopka, določeni s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 6. 3. 2008, so nepravilni in nezakoniti, saj tožeča stranka sploh ni obdolženec v tem postopku. Poleg navedenega pa Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da lahko upravni organ odloča le o upravnih stroških na podlagi ZUP, in je odločanje organa o sodnih stroških s plačilom na transakcijski račun upravnega organa v celoti nepravilno, enako tudi pisanje dopisov in opozoril, da bo po izteku določenega roka opravljena prisilna izvršba. Upravno sodišče je tožbo nepravilno zavrglo iz razloga, ker o stroških postopka ni odločal in ni bil pristojen odločati upravni organ, saj je iz sklepa tožene stranke z dne 20. 6. 2008, povsem jasno razvidno, da je upravni organ o stroških postopka odločal, zato je obrazložitev izpodbijanega sklepa nejasna in nepravilna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz upravnega spisa izhaja, da je v postopku o prekršku Višje sodišče v Mariboru v zadevi PRp 133/2008 izdalo sklep, s katerim je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in ji naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka, in sicer povprečnino v višini 200 EUR. Prekrškovni organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS je izdal plačilni nalog za plačilo navedeni stroškov in ga skupaj z dopisom z dne 20. 3. 2008 poslal tožeči stranki ter jo opozoril, da mora stroške pritožbenega postopka plačati v osmih dneh, sicer se prisilno izterjajo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izpodbijani plačilni nalog, izdan zaradi izterjave stroškov postopka o prekršku, v zvezi s katerim je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka organa prve in druge stopnje, ni upravni akt v smislu 3. člena ZUS-1, ki določa, da upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti. Pravilno je odločilo, da tudi dopis, ki ga je poslal Tržni inšpektorat RS, ni akt, zoper katerega bi bila dopustna pritožba in posledično tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Ker torej ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je prvostopenjsko sodišče tožbo pravilno zavrglo, saj zoper izpodbijani plačilni nalog in dopis ni mogoče vlagati pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa prve in druge stopnje. Ker torej ne gre za akt, zoper katerega je možna pritožba v upravnem postopku in kasneje tožba v upravnem sporu, tudi razširitev tožbe na drugostopenjski akt (s katerim je bila pritožba tožeče stranke zavržena) ne bi imela za stranko drugačnih pravnih posledic.

6. Vrhovno sodišče se do vsebine zadeve ni opredeljevalo in so pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na nepravilno ugotovljene stroške postopka, nastale pred Višjim sodiščem v Mariboru, v tem pritožbenem postopku, kjer se presoja pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, pravno nepomembne.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena in prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.