Jedro

Sorodstvenega razmerja sodne zapisnikarice s tožečo stranko ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v Ljubljani. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnih zapisnikaric v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje na pritožbeni stopnji se zavrne.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Domžalah je razsodilo, da morata toženca opustiti vsako poseganje v služnostno pravico hoje in vožnje, ki je na parcelni številki ... ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. ..., katerih solastnik je tožnik, in tožniku povrniti 344.662 SIT pravdnih stroškov. Zoper ugodilno sodbo se je pritožila tožena stranka. Višje sodišče v Ljubljani je 25.8.2006 predlagalo prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi na drugo višje sodišče, ker je tožnik A. A. mož B. A., ki je sodna zapisnikarica pri Višjem sodišču v Ljubljani. Pojasnilo je, da glede na način dela strojepisnice vse strojepiske pišejo za vse sodnike.

Predlog ni utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b. - ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Sorodstvenega razmerja sodne zapisnikarice s tožečo stranko po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v Ljubljani. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnih zapisnikaric v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.

Ker uveljavljene okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.