Jedro

Pritožba prvo tožeče stranke je bila vložena preko pooblaščenca, kateremu je bilo pooblastilo dano s strani bivšega zakonitega zastopnika in prokurista. Takrat pooblastitelja nista bila več pravna zastopnika družbe in veljavnega pooblastila za prvo tožečo stranko nista mogla veljavno podeliti. Ker se spor nanaša na pravilnost zastopanja po zakonitih zastopnik ter na sklep o zavrženju tožbe, pritožbeno sodišče o takšni pritožbi praviloma vsebinsko odloči, vendar je prvo tožeča stranka, še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, pritožbo po veljavnem zakonitem zastopniku preko pooblaščenke umaknila.

Prvo tožeča stranka po bivšem zakonitem zastopniku in prokuristu ni zatrjevala ali izkazala, da bi bila glede sprejetih skupščinskih sklepov o imenovanju novega zakonitega zastopnika vložena ničnostna tožba ali tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register oziroma voden drug formalni postopek za ugotovitev neveljavnosti skupščinskih sklepov. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo lahko le voljo izraženo preko zakonitega zastopnika prvo tožeče stranke in njene pooblaščenke ter na znanje vzelo umik pritožbe.

Izrek

I. Ugotovi se, da je pritožba prvo tožeče stranke umaknjena.

II. Pritožba drugo tožeče stranke se zavrže. III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo prvo tožeče stranke z dne 13. 5. 2021 (I. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

2. Proti navedenemu sklepu se pritožujeta prvo in drugo tožeči stranki iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 in predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da za podajo pritožbe drugo tožeče stranke obstaja pravni interes, saj bi bila tožba brez prvo tožeče stranke nesklepčna. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na napačnem dejstvu, da pomanjkljivost pooblastila odvetnika ob vložitvi tožbe predstavlja nepopravljivo oviro, ki terja zavrženje tožbe. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da je z vpisom v sodni register A. A. postal zakoniti zastopnik tožnika. Družbena pogodba K. d. o. o. določa, da ima družba le enega poslovodja, ki ga imenuje skupščina. Zmotno je stališče, da nepravnomočen vpis v sodni register učinkuje takoj in da nasprotnega s skupščinskim sklepom ni možno dokazati. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj iz vloge tožeče stranke z dne 28. 6. 2021 in priloženih dokazil, da imenovanje oziroma vpis A. A. temelji na nezakonitem skupščinskem sklepu, da je bila na isti dan že sklicana skupščina in sklic po manjšinskem družbeniku ni dopusten, če je predhodno njegovi zahtevi po sklicu že ugodeno, vpis v sodni register zakonitega zastopnika družbe pa je le deklaratorne narave. Sklepa zato ni moč preizkusiti. Iz vseh pisnih dokazov je razvidno, da nepravnomočen vpis A. A. nima podlage v zakonitem skupščinskem sklepu. A. A. ni bil nikoli zakonito imenovan za poslovodjo tožeče stranke. Posledično je pooblastilo tožene stranke odvetniku B. B. veljavno in izkazano, saj je bil odpoklic C. C. na nezakonito izvedeni skupščini istega dne razveljavljen s skupščinskim sklepom. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zato zmotno ugotavlja, da je bil zakoniti zastopnik ob vložitvi tožbe A. A. Enako je ugotovljeno v sklepu Zg 000/2021 z dne 23. 6. 2021 Okrožnega sodišča v Celju. Kot napačna se izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je bila preklicana prokura prokuristu D. D. in da prokuristovo pooblastilo dano odvetniku B. B. nima učinka. A. A. veljavnega pooblastila za zastopanje pri registrskem organu ni mogel podati, posebej ne v času uradnih ur notarja. Uradne ure so objavljene na spletni strani in poznane kot splošno dejstvo. Sodišče prve stopnje je nekritično povzemalo podatke iz sodnega registra, ne da bi se opredelilo do zgoraj izpostavljenih dejstev in okoliščin.

3. Na pritožbo sta odgovorila stranska intervenienta.

4. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5. Prvo tožeča stranka je dne 7. 9. 2021, še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, podala izjavo, da pritožbo umika.

6. Pritožba drugo tožeče stranke ni dovoljena.

7. Tožeča stranka je v konkretnem sporu zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi razveljavitve notarskega potrdila – klavzule o skladnosti družbene pogodbe. Trdi, da je notarsko potrdilo tožene stranke neresnično in ni skladno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 000/2018 z dne 10. 10. 2020 ter spremenjeno družbeno pogodbo, ki jo je pripravil toženec.

8. Sodišče prve stopnje je po pregledu tožbe z dne 13. 5. 2021 ugotovilo, da pooblastilo odvetniku B. B., ki je bilo dano s strani prvo tožeče stranke zastopane po prejšnjem zakonitem zastopniku in prokuristu, ni veljavno, zato je tožbo prvo tožeče stranke zavrglo. Ugotovilo je, da gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, saj je bil dne 23. 4. 2021 s sklepom skupščine prvo tožeče stranke imenovan nov direktor A. A., ki procesnih dejanj pooblaščenca odvetnika B. B. ni odobril, jim izrecno nasprotoval in dne 15. 6. 2021 (red. št. 21) pooblastilo odvetniku tudi preklical. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bila dne 23. 4. 2021 (priloga B7) preklicana tudi prokura prokuristu D. D. 9. Iz javno objavljenih podatkov AJPES izhaja, da je A. A. v sodnem registru vpisan kot zakoniti zastopnik družbe K. d. o. o., z datumom podelitve pooblastila 23. 4. 2021. Razvidno je, da je bil novi zakoniti zastopnik A. A. imenovan s sklepom skupščine za novega direktorja dne 23. 4. 2021, sprememba pa je bila vpisana v sodni register s sklepom Okrožnega sodišča v Celju Srg 000/20987 z dne 9. 6. 2021 o vpisu spremembe subjekta. Ker je skupščinski sklep oblikovalne narave, vpis v sodni register pa zgolj deklaratorne narave, učinkuje skupščinski sklep o odpoklicu in imenovanju direktorja takoj, v konkretnem primeru od dne 23. 4. 2021 dalje. Iz podatkov AJPES izhaja, da tudi D. D. ni več prokurist prvo tožeče stranke.

10. Pritožba prvo tožeče stranke v konkretnem sporu je bila vložena dne 20. 7 2021 preko pooblaščenca odvetnika B. B., kateremu je bilo pooblastilo dano dne 13. 5. 2021 s strani bivšega zakonitega zastopnika C. C. in prokurista D. D. Takrat pooblastitelja nista bila več pravna zastopnika družbe in veljavnega pooblastila za prvo tožečo stranko nista mogla veljavno podeliti. Ker se spor nanaša na pravilnost zastopanja po zakonitih zastopnik ter na sklep o zavrženju tožbe, pritožbeno sodišče o takšni pritožbi praviloma vsebinsko odloči,2 vendar je prvo tožeča stranka, še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, pritožbo z dne 20. 7. 2021 po veljavnem zakonitem zastopniku A. A. preko pooblaščenke odvetnice E. E. dne 7. 9. 2021 umaknila. Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo, da je bila pritožba prvo tožeče stranke umaknjena.

11. Odločitev je sprejelo iz vsebinsko enakih razlogov, kot sodišče prve stopnje za zavrženje tožbe. Novi zakoniti zastopnik prvo tožeče stranke pravdnih dejanj opravljenih po pooblaščencu B. B. ni odobril, nasprotno, izrecno jim je nasprotoval ter sodišče prve stopnje dne 15. 6. 2021 obvestil o preklicu pooblastila. Pravno veljavno voljo pa prvo tožeča stranka kot pravna oseba lahko uveljavlja le po veljavnem zakonitem zastopniku, zato je pritožbeno sodišče umik pritožbe upoštevalo.

12. Zastopanje prvo tožeče stranke po bivšem zakonitem zastopniku in prokuristu ter posledično pooblaščencu B. B. bi bilo v konkretnem sporu lahko veljavno le v primeru, če bi bili skupščinski sklepi, s katerimi je bilo imenovano novo vodstvo prvo tožeče stranke, nični. Za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov gospodarskih družb pa so za to predpisani formalni postopki in ni dovolj golo zatrjevanje oziroma enostranska samovoljna ocena pravdnih strank o ničnosti sklepov. Prvo tožeča stranka je po svojih nekdanjih zastopnikih sicer navajala, da so skupščinski sklepi s katerimi je bilo imenovano novo vodstvo neveljavni in nezakoniti. Navedla je tako ničnostne, kot izpodbojne razloge. Kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti sklepa skupščine iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Tožeča stranka bi zato morala trditi, da so sklepi nični. Zgolj ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1)3, zato že od njegovega sprejetja dalje posledično pravnih učinkov nima niti vpis v sodni register, izveden na podlagi neučinkovitega sklepa.4

13. Prvo tožeča stranka bi po svojih nekdanjih zastopnikih tako morala navajati, da so bili sprejeti skupščinski sklepi s katerimi je bilo imenovano dne 23. 4. 2021 novo vodstvo, nični ter trditi in izkazati, da je bila vložena tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov ali pojasniti utemeljene razloge, zakaj ni bil predlagan izbrisa prejšnjega in vpis na novi skupščini imenovanega zakonitega zastopnika oziroma vložena tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg).5 Namreč, če je bil vpis v sodni register opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi, se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen.

14. Prvo tožeča stranka po bivšem zakonitem zastopniku in prokuristu ni zatrjevala ali izkazala, da bi bila glede sprejetih skupščinskih sklepov o imenovanju novega zakonitega zastopnika A. A. vložena ničnostna tožba ali tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register oziroma bil voden drug formalni postopek za ugotovitev neveljavnosti skupščinskih sklepov. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo lahko le voljo izraženo preko zakonitega zastopnika prvo tožeče stranke in njene pooblaščenke ter na znanje vzelo umik pritožbe z dne 7. 9. 2021. 15. Pritožbo drugo tožeče stranke pa je bilo potrebno zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če pritožnik pravnega interesa ob odločanju pritožbenega sodišča ne izkazuje, je treba pritožbo zavreči. 16. Drugi tožnik pavšalno navaja, da je brez sodelovanja prvo tožeče stranke tožba nesklepčna. Sklepčnost tožbe pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ki izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Drugo tožeča stranka v tožbi navaja, da je notarsko potrdilo tožene stranke neresnično in ni skladno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 000/2018 z dne 10. 10. 2020 in spremenjeno družbeno pogodbo, ki jo je pripravil toženec. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi bila predmetna tožba brez sodelovanja prvo tožeče stranke na aktivni strani nesklepčna. Drugo tožeča stranka s pritožbo zase ne more doseči boljšega pravnega položaja kot ga ima, zato je bilo potrebno pritožbo zavreči. 17. Po določbi 334. člena ZPP lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, pritožbo umakne. Zaradi umika pritožbe je sodišče druge stopnje ugotovilo umik pritožbe prvo tožeče stranke. Ker pritožba drugo tožeče stranke ni dovoljena, jo je sodišče druge stopnje zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Stroški

18. Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva (drugi odstavek 158. člen ZPP). Če sodišče zavrže pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Vendar je treba pred odločitvijo o povrnitvi stroškov vedno preizkusiti, ali so bili stroški za procesno dejanje potrebni. Odgovor na pritožbo stranskih intervenientov ni v ničemer prispeval k odločitvi v pritožbenem postopku, zato ta strošek nosita stranska intervenienta sama (155. v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami. 2 Aleš Galič, komentar 98. člena ZPP v Ude et alt.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 408. 3 Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami. 4 Prim. sklep VSL IV Cpg 813/2018 z dne 28. 11. 2018. 5 Ur. l. RS, št. 13/94 s spremembami in dopolnitvami.