Jedro

Ugovor in pritožba zoper sklep izdan po določbah ZIP (torej tudi sklep o zavarovanju - z začasno odredbo, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi) sta nesuspenzivni pravni sredstvi, kar pomeni, da ne odložita izvršbe (določba petega odstavka 8. člena ZIP). Zato pred pravnomočnostjo sklepa o začasni odredbi vložen predlog za izvršbo in izdan sklep o izvršbi nista bila preuranjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. In 42/98-3, z dne 5.10.1998, s katerim je bila dovoljena izvršba na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 101/97, z dne 13.5.1998. Zoper tak sklep se brez navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnica. V pritožbi pojasnjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in preuranjena. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v obrazložitvi sklepa višjega sodišča opr. št. II Cp 654/99, s katerim je potrdilo sklep o začasni odredbi, zapisano, da gre v konkretnem primeru predvsem za strokovno vprašanje in bo potrebno angažirati ustreznega izvedenca ter da glede na naravo stvari, zaradi prekomerne imisije, prizadeti tožnik (sedaj upnik), ne bo mogel narekovati načina, kako naj toženka (sedaj dolžnica) spremeni stanje svoje nepremičnine. Ker je citirana obrazložitev sestavni del sklepa, je treba sklep sodišča prve stopnje razlagati v kontekstu te obrazložitve. Izpodbijani sklep pa prekoračuje način in obseg sanacij, ki naj jih izvede dolžnica; saj je sodišče prve stopnje prepustilo način in obseg sanacije upniku. Šele v avgustu je izvedenec v pravdnem postopku izdelal izvedensko mnenje, ki pa ga dolžnica graja. Izpodbijani sklep je torej nepravilen, saj je v njem napačno tolmačena vsebina sklepa višjega sodišča; napačen pa je tudi zato, ker presega okvir potrebnih ukrepov, da bi se odvrnila škoda in vznemirjenje upnika na domnevno njegovem zemljišču. Zaradi navedenega dolžnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi Zakon o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, je torej potrebno ob reševanju ugovora in obravnavane pritožbe uporabiti določbe ZIP. Dejstvo, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicevalo na določbo 55. člena ZIZ, namesto na določbo 50. člena ZIP, pa na pravilnost in zakonitost odločitve v izpodbijanem sklepu ni vplivalo.

V obravnavani zadevi je izvršilni naslov sklep o začasni odredbi, opr. št. II P 101/97, z dne 13.5.1998, ki je postal pravnomočen 5.5.1999, ko je višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper citirani sklep.

Pritožbena trditev, da je izpodbijani sklep preuranjen, pomeni uveljavljanje ugovornega razloga iz 3. točke 50. člena ZIP. Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju, kakršno je na dan vložitve predloga za izvršbo, zato morajo biti vse predpostavke za dopustnost izvršbe (tudi izvršiljivost izvršilnega naslova) izpolnjene že ob vložitvi predloga. V skladu z določbo prvega odstavka 18. člena ZIP je sodna odločba izvršiljiva, če je postala pravnomočna in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti; po določbi petega odstavka 18. člena ZIP pa dovoli sodišče izvršbo tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon predpisuje, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Ugovor in pritožba zoper sklep izdan po določbah ZIP (torej tudi sklep o zavarovanju - z začasno odredbo, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi) sta nesuspenzivni pravni sredstvi, kar pomeni, da ne odložita izvršbe (določba petega odstavka 8. člena ZIP). Zato predlog za izvršbo vložen 4.6.1998, enako tudi ne izdani sklep o izvršbi z dne 5.10.1998 (oboje pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova) nista bila preuranjena, kot zmotno meni pritožnica. Omenjeni ugovorni oz. pritožbeni razlog, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, torej ni podan.

Neutemeljene so tudi trditve, da naj bi bil sklep preuranjen, ker v pravdni zadevi, iz katere izvira izvršilni naslov, še ni bil postavljen izvedenec. Izvršilno sodišče v skladu z določbo 16. člena ZIP dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. To pomeni tudi, da je izvršbo mogoče dovoliti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova; sodišče pa je na izvršilni naslov v celoti vezano. Izvršilno sodišče izvršilnega naslova ne more interpretirati, kot zmotno meni pritožnica, tako da bi ob jasnem izreku sklepa upoštevalo tudi obrazložitev sklepa sodišča druge stopnje.

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je izvršba, kot je bila dovoljena v obravnavani zadevi, v celoti skladna z izvršilnim naslovom.

Poleg tega pa je zmotna tudi pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje prepustilo način in obseg sanacije upniku. S sklepom, opr. št. In 42/98-3, z dne 5.10.1998 je bila dovoljena izvršba v smislu sedemnajstega poglavja ZIP in sicer po določbi 225. člena ZIP (s t.i. posredno prisilitvijo). Način in obseg sanacij je torej prepuščen dolžnici; za primer neizpolnitve obveznosti, pa ji je izrečena denarna kazen. S takšnim sklepom pa nikakor ne more biti presežen okvir potrebnih ukrepov, saj je, kot je bilo pojasnjeno, prav dolžnici prepuščena izbira ukrepov za vzpostavitev stanja, kot ga predvideva izvršilni naslov.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani; prav tako niso podani po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi. Zato je višje sodišče pritožbo dolžnika na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom ZIP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.