Jedro

Pri dodelitvi zemljišč je treba upoštevati tudi kriterij usmeritve gospodarjenja, kot to določa Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč v prvi alineji 16. člena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Murska Sobota, št. 331-17/2015-36(0413) z dne 2. 9. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka v uvodu izpodbijane odločbe je prvostopni organ odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju Sodišinci, navedena v odloči o uvedbi komasacijskega postopka in odločbi o spremembi meje komasacijskega območja, na novo razdelijo med komasacijske udeležence in sicer tako, da se A.A. in B.B., ki sta vložila v komasacijski sklad zemljišča v k.o. ..., to je parc. št. 53, 74, 75, 76, 83, 84, 493, 494, 509, 510, 511, 563, 582, 583, 586, 587, 616, 617, 618 in 619 v vrednosti 8.378.599 cenilnih enot (C.E.) dodelijo zemljišča v isti k.o. parc. št. 734, 752, 753, 762, 763, 809, 810, 817, 822, 929, 941 in 942 v skupni vrednost 8.425.419 C.E. Razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč znaša 130.606 C.E. oziroma 1.567,27 EUR, od tega zneska pa je razliko v vrednosti 522,42 EUR je dolžna plačati komasacijska udeleženka A.A., B.B. pa znesek 1.044,85 EUR, oba na v odločbi naveden račun v roku 8 dni od prejema odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi te odločbe oziroma najkasneje do 13. 10. 2015, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so s to odločbo dodeljena (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). Če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka (4. točka izreka). Upravna enota Murska Sobota bo predlagala vpis novega stanja v zemljiško knjigo in zemljiški kataster po pravnomočnosti te odločbe. Komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo (6. točka izreka). Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le tisti del 1. točke izreka odločbe, ki se nanaša nanj (7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je predlagatelj komasacijskega postopka Občina Tišina. Upravna enota Murska Sobota je dne 4. 5. 2012 izdala odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, dne 7. 3. 2014 pa še odločbo o spremembi meje komasacijskega območja Sodišinci. Prva odločba je postala pravnomočna 27. 6. 2012, druga pa 21. 3. 2014. V skladu z 59. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je bila za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku imenovana komasacijska komisija, katere člani so bili strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter dva komasacijska udeleženca. V obdobju med 2. 12. 2013 in 17. 12. 2013 so bili na podlagi sklepov Upravne enote Murska Sobota z dne 2. 12. 2013 razgrnjeni elaborati idejne zasnove ureditve komasacijskega območja Sodišinci, elaborat vrednotenja zemljišč in elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju Sodišinci, ki jih je vse izdelal izvajalec komasacije B.d.o.o.. Podane predloge in pripombe na elaborat idejne zasnove je dne 7. 2. 2014 obravnavala komasacijska komisija na skupnem sestanku s člani komasacijskega odbora in predstavniki izvajalca komasacije, k obravnavi pripomb pa je povabila tudi posamezne komasacijske udeležence. Na razgrnjen elaborat obstoječega stanja zemljišč podane pripombe je komasacijska komisija obravnavala dne 7. 2. 2014. V zvezi s temi pripombami je komasacijska komisija sprejela ustrezne sklepe in izvajalcu komasacije naložila, da razgrnjene elaborate dopolni v skladu s sklepi komasacijske komisije. Komasacijska komisija je nato skupaj s komasacijskim odborom, predstavniki izvajalcev komasacije in predstavniki občine Tišina obravnavala dopolnjene elaborate in nato te elaborate ponovno razgrnila.

3. Po sklepu komasacijske komisije je izvajalec komasacije komasacijskim udeležencem v naravi pokazal dodeljena zemljišča. Udeleženci so bili z mejami dodeljenih parcel seznanjeni v mesecu maju 2015. Na podlagi poznejših predlogov upravne enote posredovanih izvajalcu komasacije v zvezi z naknadno sprejetimi dogovori oziroma sporazumi posameznih komasacijskih udeležencev je izvajalec komasacije izvedel še določene spremembe nove razdelitve zemljišč, ki jih je prenesel v naravo, z njimi seznanil stranke ter ustrezno dopolnil elaborat nove razdelitve zemljišč. Sklepi o razgrnitvi elaboratov so bili objavljeni na krajevno običajen način. Elaborati so bili razgrnjeni najmanj 15 dni, še 8 dni po razgrnitvi pa so stranke imele možnost pri Upravni enoti Murska Sobota podati predloge in pripombe na razgrnjene elaborate.

4. S sklepom Upravne enote Murska Sobota z dne 10. 6. 2015 je bila določena vrednost cenilne enote na komasacijskem območju Sodišinci v denarju in sicer 1 C.E. znaša 0,012 EUR. Z istim sklepom je bilo tudi določeno, da se poračuni razlik med vrednostjo iz komasacijskega sklada dodeljenih zemljišč do višine 10,00 EUR ne izvršijo. Sicer morajo pozitivno razliko komasacijski udeleženci vplačati v komasacijski sklad, negativno razliko pa dobijo izplačano. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 1 %. Za enak odstotek se je zato zmanjšala vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

5. Tožnika sta se zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z uvodu navedeno odločbo njuno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene. Iz primerjave grafičnih delov elaborata obstoječega stanja in nove razdelitve zemljišč oziroma njegove zadnje dopolnitve je razvidno, da sta pritožnika po izpodbijanem izkazu vlagala zemljišča v devetih obdelovalnih kosih oziroma skupaj z izkazoma št. 48 in 85 v enajstih obdelovalnih kosih, iz komasacijskega sklada pa sta dobila po vseh treh izkazih zemljišča v osmih obdelovalnih kosih. Drugostopni organ zaključuje, da sta pritožnika glede na navedeno dobila iz komasacijskega sklada bolj zaokrožena zemljišča, kot sta jih vanj vlagala. Ob tem pojasnjuje, da kriterija čim boljše zaokroženosti zemljišč ni mogoče uporabiti v primerjavi med posameznimi vloženimi zemljišči glede na posamezna dodeljena zemljišča (oziroma med posameznimi obdelovalnimi kosi), marveč zgolj v primerjavi vseh vloženih zemljišč glede na vsa dodeljena zemljišča. Razen tega tudi površinskega kriterija ni mogoče uporabiti posamično, marveč zgolj v primerjavi s skupno površino vloženih zemljišč in skupno površino dodeljenih zemljišč. Ta kriterij je izpolnjen, saj znaša skupna površinska razlika zgolj 1,5 % v korist pritožnikov. Na tej podlagi drugostopni organ kot brezpredmetne ocenjuje navedbe tožnikov, da se je drugemu komasacijskemu udeležencu (C.C.) dodelilo zemljišče na mestu vloženega zemljišča tožnikov. Iz istega razloga je zavrnila tudi navedbo o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker se jima v obdelovalnem kosu v tabli 22 ni priključilo njuno vloženo zemljišče s parc. št. 563. S tem v zvezi pripombe tožnikov po zaključku drugostopnega organa nimajo opore ne v ZKZ ne v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik). Soglasja drugega komasacijskega udeleženca za ugoditev njunim predlogom pa tožnika nista dobila.

6. Glede pritožbene navedbe o zamočvirjenem zemljišču parc. št. 560/2, 561 in 562 drugostopni organ odgovarja, da ta zemljišča pokrivajo zgolj manjši severni in zahodni del pritožnikoma dodeljene parc. št. 822, vse v D vrednostnem razredu, pri čemer se slednja zlasti v južnem delu nahaja tudi v manjši površini na območju F vrednostnega razreda. Vse navedeno pa je bilo upoštevano tudi v izpodbijanem izkazu. Razen tega je iz priloženega dopisa investitorja komasacije, Občine Tišina z dne 19. 11. 2015 razvidno, da se le-ta zavezuje opraviti vsa agrooperacijska dela (sanacija zemljišč), na katera se nanašajo podane pritožbe.

7. Drugostopni organ kot neutemeljeno ugotavlja tudi nasprotovanje tožeče stranke glede odbitkov za splošne potrebe na vloženih zemljiščih s parc. št. 616, 617, 618 in 619, katere so z novo razdelitvijo ostale na istem mestu zgolj s spremembo parcelne številke. Pojasnjuje, da se odbitek nanaša na vsa vložena zemljišča vseh komasacijskih udeležencev enako, ne glede na to, ali ostanejo z novo razdelitvijo na istem mestu ali ne. Glede na to je zavračanje tožeče stranke o vplačilu v komasacijski sklad neutemeljeno.

8. Drugostopni organ zavrača tudi pritožbene navedbe, da izpodbijana odločba ne vsebuje navedbe materialnega predpisa, ki daje podlago odločitvi, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe ter, da je izpodbijana odločba presplošno obrazložena. Vse navedeno drugostopni organ ocenjuje kot utemeljeno, vendar gre za pomanjkljivosti postopka, ki niso bistvene, in jih odpravlja drugostopni organ v tej odločbi.

9. Tožnika sta vložila tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi kršitve pravil postopka, v zvezi s katero uveljavljata pomanjkljivo obrazložitev. Navajata, da sta tožnika obdelovala zemljišča s parc. št. 583, 584 in 587 kot en obdelovalni kos. Stara parc. št. 583, ki je sedaj v celoti dodeljena C.C., je neposredno čez cesto povezana z velikim pašnim kompleksom, ki je dejansko podaljšek ohišnice, in kjer imata tožnika rejo krav molznic v prosti reji. To zemljišče bi služilo za neposredni dostop živine na novi po komasaciji formiran pašnik. S tem, ko komasacijska komisija ni upoštevala pismenih prošenj po dodelitvi zemljišča, vsaj v obsegu, kot je bilo pred komasacijo in je to zemljišče zmanjšala in dodelila drugemu komasacijskemu udeležencu, je kršila 55. in 65. člen ZKZ. S tem je ravnala v nasprotju s komasacijskimi načeli, prikrajšala tožnika in tako ogrozila obstoj kmetije in pridelavo mleka. Na ta način je bil razbit že pred komasacijo formiran kompleks v izmeri 28.598 m2 in s tem onemogočen neposredni dostop kravam molznicam (35 glav) na predvideni novo formirani pašnik s prehodom čez poljsko pot z obstoječega pašnega kompleksa. S tem, ko je komisija svetovala tožnikoma, naj skušata doseči dogovor s C.C., ni delovala zakonito, oblastno in suvereno ter za vse komasacijskem udeležence enako, ampak je bila pod vplivom člana komasacijskega odbora. S tem je kršen tudi 14. člen Ustave RS (enakost pred zakonom) in 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (načelo varstva pravic stranke).

10. Tožnika uveljavljata tudi razlog nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navajata, da sta v zvezi s prej navedenim dostopom pašne živine, ki je z izpodbijano odločbo onemogočen, ves čas postopka dajala pripombe in prošnje, a je v tem delu dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno. Tožnika še menita, da je pri zemljiščih 616, 617, 618 in 619, ki predstavljajo podaljšek ohišnice in so ograjena z električnim pastirjem ter se tako njihova površina in oblika ni spremenila oziroma komasacijsko niso obdelana, razen spremembe parcelnih številk, odbitek za splošne potrebe neupravičen. Pri tem tudi ni bilo upoštevano, da je severni del parc. št. 619 stavbno zemljišče. Tožnika zahtevata, da ostane že formiran kompleks pred komasacijo v enem kosu in se dodeli njima.

11. Kršitev pravil postopka je po mnenju tožnikov storjena s tem, ker jima ni bilo omogočeno varovati njunih vitalnih interesov v tej komasaciji, to pa je dostop krav molznic na novi pašnik na že formiranem lastnem kompleksu zemljišč. Tožnika izpodbijani odločitvi očitata tudi neobrazloženost, saj dejstvo zakaj tožnikoma, ki imata po določbah ZKZ močnejši položaj za združevanje zemljišč na tej lokaciji kot C.C., ni bilo ugodeno. Na tej lokaciji sta posedovala skoraj 3 ha velik kompleks, ki je sedaj razbit in zmanjšan, pašna živinoreja, ki predstavlja vitalni del kmetovanja, pa je ogrožena.

12. Glede na vse navedeno se tožnika tudi ne strinjata z doplačilom v komasacijski sklad. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči tako, da se tožnikoma dodeli kompleks zemljišč po starih vložnih številkah 583, 587 in 563, zraven pa še zemljišče 584, ki ga tožnika obdelujeta na podlagi najema, tako da bo zagotovljen direkten prihod pašne živine iz starega pašnika na novo formiran pašnik. Podredno predlagata, da se novo dodeljena zemljišča parc. št. 815 last C.C. in parc. št. 816 in 817 last tožnikov zamenjata in ustrezno premakneta proti vzhodu.

13. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Povzema razloge za izpodbijano odločitev in se z razlogi, ki jih navajata tožnika v tožbi za nezakonitost izpodbijane odločitve, ne strinja.

14. Tožba je utemeljena.

15. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Upravna enota lahko s spremembo ali dopolnitvijo pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije naknadno spremeni meje komasacijskega območja, če gre za povečanje oziroma za zmanjšanje do 10% površine komasacijskega območja, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe komasacije (drugi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski postopek vodi upravna enota. Upravna enota lahko za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku imenuje komasacijsko komisijo. Komasacijsko komisijo sestavlja najmanj pet članov, in sicer predvsem strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter en komasacijski udeleženec (prvi in drugi odstavek 59. člena ZKZ).

16. Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki: zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti ter sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

17. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Elaborate iz prvega odstavka tega člena izdela in operativna geodetska dela izvaja geodetska organizacija, ki ima pooblastilo za izvajanje geodetskih upravnih storitev, z delavci, ki imajo pooblastilo za vodenje upravnega postopka. Geodetsko organizacijo izbere investitor (drugi odstavek 63. člena ZKZ).

18. Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ).

19. Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. Do komasiranih zemljišč je treba zagotoviti ustrezen dostop (prvi in drugi odstavek 64. člena ZKZ).

20. Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

21. Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju (prvi odstavek 66. člena ZKZ).

22. Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površin zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

23. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po Zakonu o pravdnem postopku. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve. Če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka (70. člen ZKZ).

24. Podrobnejše predpise o izvajanju komasacij izda minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetske zadeve (76. člen ZKZ). Ta je to storil s Pravilnikom o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč (Pravilnik), ki v 16. členu med drugim določa, da se pri novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju uporabljajo zlasti kriteriji: da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri tem se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo. Komasacijskemu udeležencu, ki obdeluje zemljišče, vloženo v komasacijski sklad v skupnem gospodinjstvu oziroma kmetijskem gospodarstvu, se praviloma zaokroži dodeljeno zemljišče v okviru zemljiškega gospodinjstva oziroma gospodarstva. Komasacijskemu udeležencu se dodeli zemljišče, ki je po obliki čimbolj ustrezno za predvideno obdelavo.

25. Sodišče sicer pritrjuje toženi stranki, da je treba tako kriterij zaokroženosti zemljišč (prvi odstavek 64. člena ZKZ) kot kriterij razlike v površini oziroma vrednosti med vloženimi in dobljenimi zemljišči ter posledično v zvezi s tem nastalo obveznostjo plačila upoštevati glede na celoto vloženih oziroma dobljenih zemljišč (65. člena ZKZ). Enako, torej glede na celoto, je treba upoštevati tudi sorazmerno zmanjšanje skupne površine zemljišč zaradi celovite ureditve zemljišč, ko se zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč (67. člen ZKZ). Glede na to so neutemeljene tožbene navedbe o tem, da pri zemljiščih parc. št. 616, 617, 618 in 619 k.o. ... ni mogoče upoštevati odbitka za splošne potrebe po 67. členu ZKZ.

26. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi določbe Pravilnika. Kot je zgoraj navedeno, ta v 16. členu (prva alineja) določa, da je treba komasacijskemu udeležencu dodeliti zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri čemer se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo.

27. Čeprav sodišče sicer pritrjuje toženi stranki, da imata tožnika v izkazu 22 parc. št. 584 samo v najemu, pa ni mogoče prezreti, da sta tudi lastnika zemljišča parc. št. 587 in 583. Ves čas postopka sta postavljala zahtevo, naj se jima zaradi govedoreje oziroma reje krav molznic, s katero se ukvarjata, dodelijo zemljišča v tem izkazu tako, da se jima omogoči prehod živine na zemljišča v izkazu št. 21 parc. št. 616, 617, 618 in 619. Ne glede na to ta okoliščina pri izdaji izpodbijane odločitve ni bila upoštevana in torej prej citirana določba Pravilnika ni bila uporabljena. To pomeni, da kriterij usmeritve gospodarjenja na kmetiji pri dodelitvi zemljišč tožnikoma v izkazu 22 ni bil upoštevan. Po obrazloženem ni mogoče pritrditi toženi stranki, da pripombe tožnikov nimajo opore v predpisih (podobno tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 191/2011 z dne 3. 2. 2012). Pri odločanju je namreč treba upoštevati tako določbe ZKZ kot Pravilnika, ki splošna pravila o dodeljevanju zemljišč v komasaciji še konkretizira. Glede na konkretne že tekom postopka komasacije in v tožbi ponovljene pripombe tožnikov o njunem interesu za dodelitev zemljišč na tem območju, odločitve ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na to, da so bile spoštovane določbe 64. in 65. člena ZKZ. Sprejeti Pravilnik temelji na določbi 76. člena ZKZ in je tudi tam določena pravila treba uporabiti pri odločanju.

28. Ker tožena stranka prej navedenih določb Pravilnika pri izdaji izpodbijane odločbe ni uporabila, je bilo s tem napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Glede na to je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odloči. Pri tem je treba ugotoviti usmeritev gospodarjenja tudi pri ostalih udeležencih komasacije in odločiti tako, da bo kriterij usmeritve gospodarjenja kar najustrezneje upoštevan.

29. Glede tožbenega ugovora, da je parc. št. 619 delno stavbno zemljišče, pa sodišče pojasnjuje, da so tudi stavbna zemljišča lahko vključena v komasacijo, vendar pa morajo biti ustrezno ovrednotena (tretji odstavek 13. člena Pravilnika) in oblikovana v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov (osma alineja 16. člena Pravilnika). V ponovljenem postopku bo zato treba odgovoriti tudi na ta tožbeni ugovor.

30. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravnih odločb, izdanih na prvi in drugi stopnji ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter ostala navedena dejstva in dokazi ne morejo vplivati na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).