Jedro

V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožnika v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo izrednega pravnega sredstva ter opravilne številke in datuma izdaje sklepa in sodbe, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker organ za BPP tožnika kljub navedenemu ni pozval na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabil prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3387/2021 z dne 7. 12. 2021 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije zoper a) sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1426/2021 z dne 20. 10. 2021 v zvezi s sklepom VL 82282/2020 z dne 23. 9. 2021 ter zoper b) sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1599/2021 z dne 22. 10. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1398/2020. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za BPP prejel prošnjo tožnika za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Organ za BPP se med drugim sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP. Ugotavlja, da je prošnja tožnika očitno nerazumna, saj tožnik ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh iz 24. člena ZBPP. Pojasnjuje, da je pri odločanju upošteval, da revizija ni redno, temveč izredno pravno sredstvo, zaradi česar ne gre za ustavno zajamčeno pravico, kot to velja za pritožbo. Organ za BPP se ob navedenem med drugim sklicuje na določilo 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa pogoje za dopustitev revizije. Sklicuje se tudi na sodno prakso tukajšnjega sodišča, v skladu s katero je organ za BPP dolžan prosilca za BPP pozvati na dopolnitev le v primeru, da bi bila njegova prošnja iz formalnih razlogov nepopolna ali nerazumljiva. Glede razlogov za vsebinsko utemeljenost prošnje pa v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) velja, da jih mora navesti stranka sama natančno in določno. Upravni organ zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne zahteva dopolnitve prošnje za BPP, temveč jo obravnava z vsebino, kot je vložena. Organ za BPP upoštevaje 140. člen ZUP ugotavlja, da tožnik ni izpolnil niti svojega trditvenega niti dokaznega bremena v skladu s 140. členom ZUP v zvezi z verjetnim izgledom za uspeh iz 24. člena ZBPP. Drugačno stališče bi po mnenju organa za BPP pomenilo, da bi moral pristojni organ za BPP tudi ob vsebinsko praznih prošnjah proaktivno raziskovati dejansko stanje, kar je vloga odvetnikov kot pravnih strokovnjakov in v nasprotju s 26. členom ZBPP. Pojasni, da imajo prosilci, v kolikor ne vedo katere argumente navajati v prošnji za BPP možnost zaprositi zgolj za pravno svetovanje po tretjem odstavku 26. člena v povezavi s petim odstavkom 24. člena ZBPP. Organ za BPP je zato tožnikovo prošnjo po določbi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja, v tožbi navaja, da je organ za BPP tožnikovo prošnjo iz neutemeljenih razlogov zavrnil. Sodišču predlaga vpogled v upravni spis predmetne zadeve ter vpogled v sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1426/2021, sklep VL 82282/2020 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1599/2021 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1398/2020. Pojasni tudi, da je bil v 10 dnevni karanteni, ki se je pričela 31. 12. 2021, zato je izpodbijano odločbo prejel z zamikom. V zvezi z navedenim prilaga obvestilo glede karantene, predlaga tudi zaslišanje tožnika in njegove partnerke A.A.. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje istemu organu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno tožnikovo izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije zoper a) sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1426/2021 z dne 20. 10. 2021 v zvezi s sklepom VL 82282/2020 z dne 23. 9. 2021 ter zoper b) sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1599/2021 z dne 22. 10. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1398/2020. 7. Prvi odstavek 24. člena ZBPP med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Iz tretjega odstavka istega člena istega zakona pa med drugim izhaja, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP s sklicevanjem na stališče sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo, da je organ za BPP dolžan prosilca za BPP pozvati na dopolnitev le, kadar je prošnja za dodelitev BPP iz formalnih razlogov nepopolna oziroma nerazumljiva. V primeru vsebinskih pomanjkljivosti pa organ za BPP naj ne bi zahteval dopolnitve. Ker naj bi šlo v obravnavani zadevi po oceni organa za vsebinske pomanjkljivosti tožnikove vloge, tožnika ni pozval na njeno dopolnitev in jo je iz razloga, ker ni mogel preizkusiti njene utemeljenosti, zavrnil. Po presoji sodišča je bila odločitev organa za BPP (vsaj) preuranjena in bi moral organ za BPP tožnika pozvati na dopolnitev v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP, ki med drugim določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.

10. Iz prvega odstavka 32. člena ZBPP izhaja, da se prošnja za BPP vloži na obrazcu, ki je predpisan. Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa vsebino prošnje za dodelitev BPP, ki mora med drugim obsegati: osebno ime s tam opredeljenimi nadaljnjimi podatki, navedbo oblike in obsega BPP. Nadalje pa četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi „podatke o zadevi“. Drugje na obrazcu kot v rubriki „podatki o zadevi“ ni omogočeno, da bi prosilec razložil, zakaj zaproša za BPP, torej navedel podatke o zadevi, na podlagi katerih bo lahko organ za BPP vsebinsko presodil, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.

11. V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožnika v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo izrednega pravnega sredstva ter opravilne številke in datuma izdaje sklepa in sodbe, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker organ za BPP tožnika kljub navedenemu ni pozval na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabil prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti.1 Zaradi navedenega izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je potrebno izpodbijano določbo odpraviti že iz navedenega razloga.

12. Posledično organ za BPP tudi ni mogel pravilno uporabiti materialnega prava, niti ni mogel preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Prav tako ni prej pribavil in vpogledal v sklep in sodbo, zoper katerega namerava tožnik vložiti izredni pravni sredstvi. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP je namreč treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. V ta namen mora uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena (prvi odstavek 139. člena ZUP). V kolikor bi organ za BPP tožnika pozval na odpravo pomanjkljivosti njegove vloge za dodelitev BPP ter pribavil in vpogledal v sklep in sodbo, zoper katerega je tožnik nameraval vložiti izredni pravni sredstvi, ter na ta način ugotovil dejansko stanje, bi bilo tožniku omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku bo lahko organ za BPP sprejel vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP.

13. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem mora izdati nov upravni akt v roku 30 dni ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora organ za BPP ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

14. Ker je bilo potrebno izpodbijano odločbo iz navedenega razloga odpraviti, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

15. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Primerjaj sodbe Upravnega sodišča RS I U 714/2020-6 z dne 14. 7. 2020, I U 1977/2020-9 z dne 9. 2. 2021, I U 1950/2020-9 z dne 16. 2. 2021.