Jedro

V zemljiški knjigi pri navedenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni (kar je z dvema hipotekama že tudi storila) ali proda.

Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu, pa je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v treh pravdnih postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ter v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica lastnica do 1/6 hiše na naslovu … in da ta hiša ni izvzeta kot premoženje, ki se po 23. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) ne upošteva, ker gre za hišo, v kateri tožnica ne prebiva niti nima v njej prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Na podlagi obvestila GURS, ki ga je predložila tožnica, ob upoštevanju njenega lastniškega deleža, s katerim lahko prosto razpolaga, ter vrednosti hipotek, vpisanih v zemljiški knjigi, je organ ugotovil, da ima tožnica premoženje v višini 37.479,88 EUR in da zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica zoper takšno odločitev vlaga tožbo. V njej in v njeni dopolnitvi ne nasprotuje ugotovitvi, da je lastnica do 1/6 hiše na naslovu ... Pojasnjuje pa, da ji je odvetnica leta 2003 ponujala zanjo približno 8.300 EUR, od česar naj bi se še odštel znesek za kritje strehe in menjavo oken. Meni, da je ta znesek pod vsako sprejemljivo ceno. Navaja, da ji je odvetnica A.A. v zadnjem dopisu sporočila, naj se vzdrži kakršnih koli posegov v posest njene klientke, da pa je njen delež nedotaknjen. To naj bi pomenilo, da je A.A. ne priznava za solastnico. V nadaljevanju navaja, kdo uporablja hišo in v katerem delu, in meni, da zato hiše ne more oddajati. Navaja še, da se je leta 2003 prijavila na ta naslov, a je bila leta 2007 izbrisana iz registra stalnega prebivalstva kljub temu, da je solastnica hiše. Tudi o postavitvi žične ograje ni bila obveščena. Iz navedenega naj bi izhajalo, da ima kot solastnica le obveznosti, pravic pa nobenih. Za brezplačno pravno pomoč je zaprosila, ker odvetnice ne more več plačevati. Da bi poravnala dolg odvetnici, mora izterjati denar od svojega dela nepremičnine. Zato sodišče prosi, naj tožbi ugodi in ji za „izterjavo njenega lastniškega deleža“ dodeli brezplačno pravno pomoč. Predlaga tudi, naj se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za postopke, ki se vodijo pred sodišči. Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnica lastnica dela hiše na naslovu ..., da je vrednost njenega deleža, ob upoštevanju dveh hipotek, 37.479,88 EUR, da v omenjeni nepremičnini ne živi in da gre za premoženje, ki presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.836,60 EUR. Sodišče se zato v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je pojasnjeno, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ter s pravno podlago, na katero je organ oprl svojo odločitev. Teh razlogov zato ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

Glede na tožbene navedbe sodišče pojasnjuje še, da je iz upravnih spisov razvidno, da se sodni postopki, v zvezi s katerimi je tožnica prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne nanašajo na hišo na naslovu ... Ker ni sporno, da v zemljiški knjigi pri navedenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni (kar je z dvema hipotekama že tudi storila) ali proda. Okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi in ki naj bi ji onemogočale uporabo deleža, pa na ugotavljanje dejstva, da je lastnica nepremičnine v ugotovljeni višini, sam po sebi ne morejo vplivati. Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu (prvi odstavek 66. člena Stvarno pravnega zakonika, SPZ), je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini. V upravnem sporu o zakonitosti odločitve o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa ni mogoče uveljavljati dodelitve brezplačne pravne pomoči za „izterjavo njenega lastniškega deleža“ oziroma za „postopek pridobitve lastniškega deleža v ...“. Izpodbijana odločitev se namreč na te zahtevke ne nanaša. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.