Jedro

V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla, da je vrednost vsega spornega predmeta 36.000 tolarjev, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Po večkratnem sojenju je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženec izprazniti triinpolsobno stanovanje v Mariboru in ga izročiti tožeči stranki, vendar šele potem, ko mu bo tožeča stranka omogočila preselitev v drugo primerno stanovanje v Mariboru, enakovredno stanovanju v Vipavi, na katerem je tožena stranka pridobila stanovanjsko pravico. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki, toda tožeča stranka je svojo pritožbo kasneje umaknila. Zato je sodišče druge stopnje odločilo le o pritožbi tožene stranke, ki jo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v napadenem obsodilnem delu.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postal pravnomočen obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje, je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali podrejeno, njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Po njenem revizija ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta ne presega 1,000.000 tolarjev, zato predlaga, naj jo sodišče zavrže. Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da je bila tožba sicer vložena v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 z novelami, ki pa je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), po katerem je treba nadaljevati postopek po prejšnjih pravilih samo v primeru, če se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje po prejšnjem zakonu. Sicer se uporabljajo določila ZPP, ki je začel veljati 14. julija 1999 (z nekaterimi izjemami, ki so posebej navedene v 499. členu ZPP).

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti proti pravnomočni sodbi, torej šele po tem, ko je izčrpana pravica do pravnega sredstva, ki je opredeljena v 25. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91 - z ustavnima zakonoma, ki sta objavljena v Ur. l. RS, št. 42/97 in 66/2000). Zato je omejena in je dovoljena samo v primerih, ki so posebej določeni v 367. členu ZPP. Tu je v drugem odstavku predvideno, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo v tistih primerih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev. V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla, da je vrednost vsega spornega predmeta 36.000 tolarjev, zato revizija ni dovoljena. Ker je torej tožena stranka vložila revizijo proti sodbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti, jo je vrhovno sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.