24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1564/2001 z dne 3. 10. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 435/96 z dne 24. 8. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ustavna pritožnica je predlagala obnovo postopka zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.

Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, pritožbeno pa tak sklep potrdilo. Sodišči sta šteli, da odločbe o dohodnini, izdane že po pravnomočnosti sklepa glede oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, ni mogoče upoštevati kot okoliščino iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP), ko je stranka lahko predložila sodišču zadnjo že obstoječo odločbo o dohodnini, česar pa ni storila, čeprav je bila k temu pozvana.

Ustavna pritožnica meni, da sta z izpodbijanima aktoma kršeni njeni človekovi pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave), do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in do socialne varnosti (50. člen Ustave) ter da je zaradi nedopustnega mnenja sodišča prikrajšana za uresničevanje določb 163. do 173. člena ZPP. Zato naj Ustavno sodišče oba sklepa razveljavi, njuno izvrševanje pa do končne odločitve o stvari zadrži.

B.

Kolikor se utemeljitev ustavne pritožbe nanaša na izpodbijana sklepa glede predlagane obnove postopka, gre za zatrjevanje, da sta sodišči narobe uporabili določbe ZPP.

Toda ustavna pritožba ni še ena stopnja pravdnega postopka in Ustavno sodišče v njej ne presoja, ali je bilo v izpodbijanem posamičnem aktu procesno pravo prav uporabljeno. Presoja le, ali je bila s tem aktom pritožniku kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, o kateri to zatrjuje.

V obravnavanem primeru tudi ni mogoče v okviru ustavne pritožbe obnavljati pravnih in dejanskih vprašanj iz pravnomočnega sklepa, glede katerega je pritožnica predlagala obnovo postopka. Presojati je mogoče le, ali je bila kršena človekova pravica s sklepoma, da se obnova ne dovoli.

O tem vprašanju je odločalo pristojno sodišče, sestavljeno tako, kot vsakomur zagotavlja Ustava (23. člen). S tem je bilo pritožničini pravici do sodnega varstva zadoščeno. Prav tako se je poslužila tudi svoje pravice do pravnega sredstva, ko se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila.

Določb 50. člena Ustave (pravica do socialnega varstva) vsebinsko ni mogoče povezovati z izpodbijanim sklepom, ker so vprašanja o dovoljenosti ali nedovoljenosti obnove postopka zgolj procesna vprašanja.

Zatrjevanih kršitev človekovih pravic torej očitno ni, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger